Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Januar 2014

Služi Jehovu, preden pridejo hudi dnevi

Služi Jehovu, preden pridejo hudi dnevi

»Spominjaj se svojega Velikega stvarnika.« (PRID. 12:1)

1., 2. a) Kateri nasvet je Salomon po navdihnjenju napisal mladim? b) Zakaj naj bi ta Salomonov nasvet zanimal tudi kristjane, stare 50 let ali več?

KRALJ SALOMON je mladim po navdihnjenju namenil naslednje besede: »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pridejo hudi dnevi.« Kaj so »hudi dnevi«? Salomon je v zanimivem pesniškem jeziku opisal značilnosti hudih dnevov, ki jih prinese starost – tresoče se roke, opotekajoče se noge, izguba zob, pojemajoč vid, slab sluh, beli lasje in sključeno telo. Nihče naj ne bi namenoma čakal, da bi šele v tem življenjskem obdobju začel služiti Jehovu. (Beri Pridigar 12:1–5.)

2 Mnogi kristjani, ki so stari 50 let ali več, so še zelo vitalni. Morda imajo nekaj sivih las, vendar verjetno še niso tako krhkega zdravja, kot je to opisal Salomon. Ali bi lahko tudi tem kristjanom koristil navdihnjeni nasvet »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika«, ki je sicer namenjen mladim? Kaj ta nasvet pomeni?

3. Kaj pomeni spominjati se našega Velikega stvarnika?

 3 Jehovu mogoče služimo že mnoga leta, vseeno pa je dobro, da si občasno vzamemo čas in s hvaležnostjo razmislimo, kako veličasten je naš Stvarnik. Ali nas ne navdaja s strahospoštovanjem že samo življenje? Zasnovano je tako zapleteno, da to sega preko mej človekovega razuma. Raznolikost Jehovovega čudovitega stvarstva je velikanska, zato imamo nešteto možnosti, da v življenju uživamo. Ko razmišljamo o Jehovovem stvarstvu, smo znova in znova hvaležni Bogu za njegovo ljubezen, modrost in moč. (Ps. 143:5) Vendar spominjati se našega Velikega stvarnika pomeni tudi razmišljati o dolžnostih, ki jih imamo do njega. Ob takšnem razmišljanju smo gotovo odločeni, da svojemu Stvarniku pokažemo hvaležnost, s tem da mu po svojih najboljših močeh služimo vse življenje. (Prid. 12:13)

EDINSTVENE PRILOŽNOSTI V KASNEJŠIH LETIH

4. Kaj se lahko vprašajo kristjani z dolgoletnimi izkušnjami in zakaj?

4 Če imaš kot odrasel človek za seboj že desetletja izkušenj, je zate zelo pomembno vprašanje: Kako bom svoje življenje uporabil zdaj, ko imam še vedno nekaj energije in moči? Kot izkušen kristjan imaš priložnosti, ki drugim niso odprte. To, kar si se naučil od Jehova, lahko prenašaš na mlade. Druge lahko krepiš tako, da jim pripoveduješ, kaj si doživel v službi Bogu. Kralj David je molil za takšne priložnosti. Napisal je: »O Bog, učiš me že od moje mladosti [. . .]. Pa tudi v starosti, ko lasje osivijo, me ne zapusti, o Bog, da bom lahko pripovedoval o tvoji močni roki naslednjemu rodu, o tvoji moči vsem, ki bodo še prišli.« (Ps. 71:17, 18)

5. Kako lahko starejši kristjani to, kar so se naučili, prenašajo na druge?

5 Kako lahko z drugimi deliš modrost, ki si si jo z leti pridobil? Zakaj ne bi k sebi domov na krepilno druženje povabil mlajše Božje služabnike? Morda jih lahko povabiš tudi na oznanjevanje, da bi videli, s kakšnim veseljem služiš Jehovu. Pred davnimi časi je Elihu dejal: »Naj govorijo dnevi, množica let naj oznani modrost.« (Job 32:7) Apostol Pavel je izkušenim kristjankam prigovarjal, naj z besedo in zgledom spodbujajo druge. Napisal je: »Starejše ženske naj [. . .] bodo učiteljice dobrega.« (Titu 2:3)

RAZMISLI O SVOJIH ZMOŽNOSTIH POMAGATI DRUGIM

6. Zakaj kristjani z desetletji izkušenj ne bi smeli podcenjevati svojih zmožnosti?

6 Če si izkušen kristjan, imaš velike zmožnosti pomagati drugim. Razmisli o tem, kaj vse razumeš zdaj, česar 30 ali 40 let nazaj nisi vedel. Veliko veš o tem, kako v življenju upoštevati biblijska načela. Z biblijsko resnico nedvomno znaš doseči srce drugih. Če si starešina, potem veš, kako pomagati bratom in sestram, ki zaidejo na stranpot. (Gal. 6:1) Mogoče imaš bogate izkušnje v nadzorniških vlogah, denimo v povezavi z občinskimi dejavnostmi, z oddelki na zborih in zborovanjih ali gradnjo kraljestvenih dvoran. Lahko da si izveden v tem, kako spodbujati zdravnike, da bi uporabljali brezkrvne metode zdravljenja. Tudi če si pred kratkim spoznal resnico, imaš dragocene življenjske izkušnje. Če si na primer vzgojil otroke, si si nabral mnogo praktične modrosti. Starejši kristjani so lahko s tem, da brate in sestre poučujejo, vodijo in utrjujejo, Jehovovemu ljudstvu zelo močan vir spodbude. (Beri Job 12:12.)

7. Kaj koristnega lahko starejši kristjani naučijo mlajše?

 7 Kako bi lahko še bolj izkoristil svoje zmožnosti? Morda bi lahko mladim pokazal, kako začeti in voditi svetopisemske tečaje. Če si sestra, ali bi lahko mladim materam svetovala, kako ob duhovnih dejavnostih skrbeti za majhne otroke? Če si brat, ali bi lahko mladim bratom z dobrimi nasveti pomagal imeti navdušene govore in učinkovito oznanjevati dobro novico? Zakaj jim ne bi pokazal, kako z obiski duhovno spodbujaš ostarele brate in sestre? Četudi nisi toliko pri močeh, kot si bil nekoč, imaš odlične priložnosti poučevati mlade. V Božji Besedi piše: »Mladeničem je njihova moč v lepoto in starcem siva glava v okras.« (Preg. 20:29)

SLUŽITI TAM, KJER SE POTREBUJE VEČ OZNANJEVALCEV

8. Kaj je delal apostol Pavel, ko je bil že v letih?

8 Apostol Pavel je uporabljal vse svoje zmožnosti za služenje Bogu, tudi ko je prišel v leta. Približno leta 61 n. št., ko je bil izpuščen iz zapora v Rimu, je imel za seboj že mnogo let misijonarske službe, polne izzivov, in lahko bi se ustalil v tem mestu ter tam oznanjeval. (2. Kor. 11:23–27) Bratje in sestre v tem velikem mestu bi prav gotovo cenili, da bi jim bil še naprej v oporo. Toda Pavel je vedel, da drugje še bolj potrebujejo njegovo pomoč. Skupaj s Timotejem in Titom se je spet odpravil na misijonarsko potovanje, in sicer v Efez, na Kreto in verjetno tudi v Makedonijo. (1. Tim. 1:3; Titu 1:5) Ne vemo, ali je obiskal še Španijo, imel pa je namen to storiti. (Rim. 15:24, 28)

9. Kdaj se je morda Peter preselil na področje, kjer so bolj potrebovali oznanjevalsko pomoč? (Glej sliko pri naslovu.)

9 Lahko da je apostol Peter že prekoračil 50 let, ko se je preselil tja, kjer so bolj potrebovali oznanjevalsko pomoč. Zakaj lahko to rečemo? Če je bil istih let kakor Jezus ali mogoče malo starejši, je bil star okoli 50 let, ko se je leta 49 n. št. srečal z drugimi apostoli v Jeruzalemu. (Apd. 15:7) Nekaj časa po tem srečanju je odšel živet v Babilon, gotovo zato, da bi oznanjeval številnim Judom, naseljenim na tistem področju. (Gal. 2:9) Tam je tudi prebival, ko je napisal svoje prvo navdihnjeno pismo nekje leta 62 n. št. (1. Pet. 5:13) Naseliti se v tuji deželi je lahko izziv, ampak Peter ni dovolil, da bi ga to, da je že malo starejši, oropalo veselja, ki ga človek občuti, če je polno zaposlen v Jehovovi službi.

10., 11. Povej izkušnjo nekoga, ki se je v kasnejših letih preselil tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev.

10 Danes mnogi kristjani, ki so v petdesetih letih ali starejši, ugotovijo, da so se jim okoliščine spremenile in da lahko zgrabijo nove priložnosti za služenje Jehovu. Nekateri se preselijo tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. Robert na primer piše: »Z ženo sva bila sredi svojih petdesetih let, ko sva uvidela, kakšne priložnosti so pred nama. Najin sin edinec je že šel od doma, nisva več imela ostarelih staršev, za katere bi morala skrbeti, dobila pa sva tudi nekaj dediščine. Izračunal sem, da bova z izkupičkom od prodaje najine hiše lahko odplačala dolgove in se preživljala, dokler ne začnem prejemati pokojnine. Slišala sva, da je v Boliviji število tistih, ki sprejmejo svetopisemske tečaje, veliko, življenjski stroški pa nizki. Zato sva se odločila za selitev. Ni se nama bilo lahko privaditi na najin novi dom. Vse je bilo tako zelo drugače od tega, kar sva bila navajena v Severni Ameriki. Toda najin trud je bil več kot poplačan.«

11 Robert nadaljuje: »Najino življenje se zdaj vrti okoli občinskih dejavnosti.  Nekateri od tistih, s katerimi sva preučevala Biblijo, so se krstili. Neka družina, s katero sva preučevala, živi v več kilometrov oddaljeni vasi v skromnih razmerah. Kljub temu se člani te družine vsak teden odpravijo na težavno pot na shode v mesto. Ali si lahko predstavljate najino veselje, ko vidiva, da ta družina lepo napreduje in da najstarejši sin celo že pionira?«

POTREBE NA TUJEJEZIČNIH PODROČJIH

12., 13. Povej izkušnjo kristjana, ki je po svoji upokojitvi izkoristil novo priložnost za služenje Jehovu.

12 Tujejezičnim občinam in skupinam lahko zelo koristi zgled starejših bratov in sester. Poleg tega takšna področja utegnejo biti prijetna za oznanjevanje. Brian denimo piše: »Ko sem dopolnil 65 let, to je starost, ko se v Veliki Britaniji upokojiš, je v življenju naju z ženo nastopilo nekakšno mrtvilo. Najina otroka sta že odšla od doma, poleg tega sva le redko našla ljudi, ki jih je zanimala biblijska resnica in s katerimi sva lahko preučevala. Nato pa sem srečal mladega Kitajca, ki je na krajevni univerzi opravljal raziskovalno delo. Odzval se je na povabilo na naš shod in z njim sem začel preučevati Biblijo. Čez nekaj tednov je z njim začel prihajati eden od njegovih prijateljev, tudi Kitajec. Dva tedna kasneje je prišel že tretji in nato še četrti.

13 In ko je približno v tistem času peti kitajski raziskovalec zaprosil za svetopisemski tečaj, sem si mislil: Ker jih imam 65, to še ne pomeni, da bi se moral upokojiti v Jehovovi službi. Zato sem svojo ženo, ki je dve leti mlajša od mene, vprašal, ali bi se hotela učiti kitajščino. Pri učenju tega jezika sva uporabljala avdio jezikovni tečaj. To je bilo pred desetimi leti. Oznanjevanje na tujejezičnem področju nama daje občutek, da sva spet mlada. Do zdaj sva preučevala Biblijo že s 112 ljudmi iz Kitajske! Večina od njih obiskuje shode. Eden pa zdaj služi kot pionir.«

Morda še nisi prestar za to, da razširiš svojo službo. (Glej odstavka 12, 13.)

 VESELI SE TEGA, KAR LAHKO NAREDIŠ

14. Zaradi česa so lahko starejši kristjani srečni in kako jim je Pavlov zgled v spodbudo?

14 Številni kristjani, ki so že zakorakali v petdeseta leta, imajo lepo priložnost, da počnejo kaj novega v Jehovovi službi, ampak tega ne morejo narediti vsi. Nekateri so šibkega zdravja, medtem ko drugi skrbijo za ostarele starše ali svoje otroke, ki so odvisni od njih. Srečen si lahko, ker veš, da Jehova ceni, kar koli narediš v njegovi službi. Zato se ne obremenjuj s tem, česar ne moreš storiti, ampak se veseli tega, kar lahko storiš. Pomisli na apostola Pavla. Več let je preživel v hišnem priporu in ni mogel nadaljevati svojih misijonarskih potovanj. Toda kadar koli so ga ljudje obiskali, jim je razlagal Svete spise in jih utrjeval v veri. (Apd. 28:16, 30, 31)

15. Zakaj so ostareli kristjani zelo cenjeni?

15 Jehova ceni tudi to, kar lahko v njegovi službi naredijo tisti, ki so že ostareli. Čeprav je Salomon poudaril, da za človeka hudi dnevi, ko je krhkega zdravja, niso najboljše obdobje v življenju, pa Jehovu veliko pomeni to, kar ostareli kristjani lahko naredijo njemu v slavo. (Luk. 21:2–4) Občine cenijo zgled zvestobe dolgoletnih služabnikov, ki jih imajo v svoji sredini.

16. Česa ostareli Ani po vsej verjetnosti ni uspelo doživeti in kaj je kljub temu lahko naredila, da je častila Boga?

16 Biblija poroča o tem, kako je ostarela žena po imenu Ana vse tja v pozna leta zvesto slavila Jehova. Ko se je rodil Jezus, je bila vdova, stara 84 let. Po vsej verjetnosti zatem ni živela še toliko, da bi lahko postala Jezusova sledilka, bila maziljena s svetim duhom ali oznanjevala dobro novico o Kraljestvu. Ampak to, kar je lahko naredila, je delala z veseljem. »Nikoli [ni] manjkala v templju ter je noč in dan opravljala sveto službo.« (Luk. 2:36, 37) Duhovnik je vsako jutro in vsak večer v templju daroval kadilo, Ana pa je bila na dvorišču skupaj z zbrano množico in tiho molila, morda pol ure. Ko je zagledala malega Jezusa, je začela »govoriti o otroku vsem, ki so čakali na odrešitev Jeruzalema«. (Luk. 2:38)

17. Kako lahko ostarelim in bolnim oziroma slabotnim kristjanom pomagamo podpirati pravo čaščenje?

17 Danes bi morali biti pozorni na priložnosti, da pomagamo ostarelim ali bolnim oziroma slabotnim kristjanom. Nekateri si iz srca želijo obiskovati občinske shode in zbore, vendar tega morda niso sposobni. Ponekod občine ljubeče poskrbijo, da takšni ostareli shode spremljajo po telefonu. Drugje to morda ni možno. Kristjani, ki ne morejo obiskovati shodov, pa vseeno lahko podpirajo pravo čaščenje. S svojimi molitvami denimo prispevajo k uspehu krščanske občine. (Beri Psalm 92:13, 14.)

18., 19. a) Kako so ostareli kristjani lahko spodbuda drugim? b) Kdo lahko upošteva nasvet »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika«?

18 Ostareli kristjani se mogoče niti ne zavedajo, kakšna spodbuda so drugim. Ana je na primer vsa leta zvesto obiskovala tempelj, toda verjetno niti pomislila ni, da bo njen zgled še stoletja kasneje spodbuda za druge. Njena ljubezen do Jehova je zapisana v Svetem pismu. Tvoja ljubezen do Boga je zagotovo zapisana v srcih sočastilcev. Nič čudnega, da v Božji Besedi piše: »Siva glava je prelepa krona, če je na poti pravičnosti.« (Preg. 16:31)

19 Vsak od nas ima svoje omejitve glede tega, kaj lahko naredi za Jehova. Vseeno pa si vsi tisti med nami, ki smo še vitalni in pri močeh, vzemimo k srcu navdihnjene besede: »Spominjaj se svojega Velikega stvarnika [. . .], preden pridejo hudi dnevi.« (Prid. 12:1)