Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  November 2013

»Pazite, da ne boste zanemarjali molitev«

»Pazite, da ne boste zanemarjali molitev«

»Bodite [. . .] razsodni in pazite, da ne boste zanemarjali molitev.« (1. PET. 4:7)

1., 2. a) Zakaj je nujno paziti, da ne zanemarjamo molitev? b) S katerimi vprašanji bi se bilo glede molitve dobro preiskati?

»PONOČI je najtežje ostati buden v času tik pred zoro novega dne,« pravi moški, ki je nekoč delal ponoči. Zelo verjetno bi se s tem strinjali tudi drugi, ki morajo biti budni vso noč. Današnji kristjani so pred podobnim izzivom, saj je dolga noč Satanove hudobne stvarnosti zdaj dosegla najtemnejšo točko v svoji zgodovini. (Rim. 13:12) Če bi ob tej pozni uri zaspali, bi bilo to za nas zelo nevarno! Nujno je, da smo »razsodni« in da upoštevamo svetopisemsko opozorilo »Pazite, da ne boste zanemarjali molitev«. (1. Pet. 4:7)

2 Glede na to, kje v toku časa smo, je modro, da se vprašamo: »Kako zelo pazim, da ne zanemarjam molitev? Ali molim ‚z vsakršno molitvijo‘ in ali molim vztrajno? Ali imam navado moliti za druge ali pa se v svojih molitvah ponavadi osredotočam na svoje potrebe in želje? Kako pomembna je molitev za mojo rešitev?«

MOLIMO »Z VSAKRŠNO MOLITVIJO«

3. Kaj naj bi naše molitve med drugim zajemale?

3 Apostol Pavel je v svojem pismu Efežanom omenil, da bi morali moliti »z vsakršno molitvijo«. (Efež. 6:18) V svojih molitvah morda pogosto prosimo Jehova, da bi nam pomagal zadovoljevati naše potrebe in premagovati ovire. Ta, ki posluša molitve, ljubeče prisluhne našim klicem na pomoč. (Ps. 65:2) Vendar bi si morali prizadevati, da bi v molitvah posvetili pozornost tudi drugim stvarem. Med drugim naj bi v molitvi Jehovu izrekali hvalo, zahvalo in ponižne prošnje.

4. Zakaj naj bi v svojih molitvah pogosto hvalili Jehova?

4 Mnogo je razlogov za to, da naj bi v svojih molitvah Jehovu izrekali hvalo. K temu, da ga hvalimo,  smo na primer spodbujeni, kadar razmišljamo o »njegovih mogočnih delih« in o tem, kako »silna [je] njegova veličina«. (Beri Psalm 150:1–6.) In v teh šestih vrsticah 150. psalma smo kar trinajstkrat pozvani, naj hvalimo Jehova! Pisec nekega drugega psalma je iz globokega spoštovanja do Boga zapel: »Sedemkrat na dan te hvalim zaradi tvojih pravičnih sodnih odločb.« (Ps. 119:164) Jehova si vsekakor zasluži, da ga hvalimo. Ali naj ga ne bi zato v svojih molitvah hvalili »sedemkrat na dan«, torej zelo pogosto?

5. Kako nas to, da v molitvi izražamo Bogu hvaležnost, ščiti?

5 Zelo pomembno je, da naše molitve zajemajo tudi zahvaljevanje. Pavel je kristjane v mestu Filipi spomnil: »Ne bodite preveč zaskrbljeni, ampak v vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.« (Fil. 4:6) Če v molitvi Jehovu izražamo iskreno hvaležnost, nam je to v zaščito. To velja še zlasti zato, ker živimo v zadnjih dneh, v času, ko so ljudje »nehvaležni«. (2. Tim. 3:1, 2) Nehvaležnost je v tem svetu res zelo razširjena. Če nismo previdni, se je zlahka navzamemo tudi mi. To, da v molitvah izražamo Bogu hvaležnost, nas navdaja z zadovoljstvom ter nas ščiti, da ne postanemo »godrnjači« in tisti, »ki se pritožujejo nad svojimi življenjskimi okoliščinami«. (Juda 16) Prav tako družinski poglavar s tem, da se pred družino v molitvi zahvaljuje, spodbuja k hvaležnosti svojo ženo in otroke.

6., 7. Kaj je ponižna prošnja in kdaj oziroma glede česa naj bi ponižno prosili Jehova?

6 Ponižna prošnja je iskrena molitev, ki jo spremljajo še posebej močni občutki. Kdaj oziroma glede česa lahko ponižno prosimo Jehova? To lahko vsekakor storimo, če smo preganjani ali če zbolimo za hudo boleznijo. Povsem razumljivo je, da v takšnih okoliščinah Boga zelo ponižno prosimo za pomoč. Toda ali se na Jehova obračamo s ponižnimi prošnjami samo, kadar smo v takšnih okoliščinah?

7 Razmislimo o vzorčni molitvi, ki jo je povedal Jezus, in bodimo pozorni na to, kaj je rekel glede Božjega imena, Kraljestva in Božje volje. (Beri Matej 6:9, 10.) Ta svet je prežet s hudobnostjo; poleg tega človeškim vladam ne uspeva zadovoljiti niti osnovnih potreb svojih državljanov. Zato bi vsekakor morali moliti, naj bo ime našega nebeškega Očeta posvečeno in naj njegovo Kraljestvo z zemlje odstrani Satanovo vlado. Prav tako je zdaj čas, da Jehova ponižno prosimo, naj se na zemlji zgodi njegova volja, kakor se že godi v nebesih. Še naprej torej pazimo, da ne bomo zanemarjali molitev, in bodimo vedno pripravljeni moliti z vsakršno molitvijo.

VZTRAJNO MOLIMO

8., 9. Zakaj bi morali paziti, da ne bi obsojali Petra in drugih apostolov, ker so v vrtu Getsemani zaspali?

8 Apostol Peter je spomnil kristjane, naj pazijo, da ne bodo zanemarjali molitev, vendar se je najmanj ob eni priložnosti to zgodilo njemu samemu. Bil je eden od učencev, ki so, medtem ko je Jezus v vrtu Getsemani molil, zaspali. Ti učenci so zaspali, kljub temu da jim je Jezus rekel »Bedite in molite«. (Beri Matej 26:40–45.)

9 Ne bi bilo prav, da bi Petra in druge apostole strogo obsojali, ker niso ostali budni, ampak bi bilo dobro imeti v mislih, da je tisti dan od njihovega šibkega telesa očitno terjal svoj davek. Tisti dan so že pripravili vse za pasho in jo zvečer tudi obhajali. Jezus je nato vpeljal Gospodovo  večerjo in s tem pokazal, kako naj v prihodnje poteka slovesnost v spomin na njegovo smrt. (1. Kor. 11:23–25) »Ko so odpeli hvalnice, so odšli na Oljsko goro.« Do tja so morali hoditi nekaj časa, in to po ozkih jeruzalemskih ulicah. (Mat. 26:30, 36) Ko so končno prispeli, je morda bila ura že precej čez polnoč. Če bi bili tisto noč v vrtu Getsemani, bi morda tudi mi zaspali. Jezus teh utrujenih apostolov ni oštel, ampak je ljubeče priznal: »Duh je sicer voljan, toda meso je šibko.«

Peter se je naučil paziti, da ni zanemarjal molitev, čeprav se je nekoč odvrnil od Jezusa. (Glej odstavka 10, 11.)

10., 11. a) Kaj se je Peter naučil iz svoje izkušnje v vrtu Getsemani? b) Kaj se iz Petrove izkušnje naučiš ti?

10 Izkušnja v vrtu Getsemani za Petra ni bila zaman. Iz svojega pomanjkanja budnosti je dobil boleč pouk. Malo pred tem je Jezus rekel: »Zaradi tega, kar se bo zgodilo z menoj, se boste to noč vsi za nekaj časa odvrnili od mene.« Peter je tedaj vzkliknil: »Tudi če se bodo zaradi tega, kar se bo zgodilo s teboj, vsi drugi odvrnili od tebe, se jaz ne bom nikoli!« Jezus je v odgovor na to izjavo rekel, da ga bo Peter trikrat zatajil. Toda Peter je odločno izjavil: »Tudi če bi moral s teboj umreti, te gotovo ne bom zatajil.« (Mat. 26:31–35) Kljub temu se je Peter odvrnil od Jezusa, tako kot je ta napovedal. Ko je Jezusa zadnjič zatajil, se je zlomil in »se bridko razjokal«. (Luk. 22:60–62)

11 Peter se je iz te izkušnje vsekakor nekaj naučil in je premagal svoje nagnjenje k pretirani samozavesti. Očitno mu je pri tem pomagala molitev. Omembe vredno je, da je nasvet »Pazite, da ne boste zanemarjali molitev« dal ravno Peter. Ali ubogamo ta navdihnjeni nasvet? In ali vztrajno molimo ter tako pokažemo, da se zanašamo na Jehova? (Ps. 85:8) Ohranimo v mislih tudi naslednje opozorilo apostola Pavla: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« (1. Kor. 10:12)

NEHEMIJEVE MOLITVE SO BILE USLIŠANE

12. Zakaj je Nehemija dober zgled za nas?

12 Razmislimo o Nehemiju, ki je bil točaj pri perzijskem kralju Artakserksu v petem stoletju pr. n. št. Nehemija je dober zgled nekoga, ki je goreče molil. Več dni se je »postil in molil k Bogu« zaradi stiske, v kateri so se znašli Judje v Jeruzalemu. (Neh. 1:4) »V tistem,« ko ga je Artakserks vprašal, zakaj je njegovo obličje žalostno in česa si želi, se je »v molitvi obrnil k Bogu nebes«. (Neh. 2:2–4) Kakšen je bil rezultat? Jehova je  na njegove molitve odgovoril in je stvari vodil tako, da je bilo to dobro za njegovo ljudstvo. (Neh. 2:5, 6) To je Nehemiju gotovo zelo okrepilo vero!

13., 14. Kaj bi morali storiti, da bi svojo vero ohranili močno in da bi odbili vse Satanove poskuse, da bi nam vzel pogum?

13 Če vztrajno molimo, tako kakor je Nehemija, nam to pomaga ohranjati močno vero. Satan je neusmiljen in nas pogosto udari ravno takrat, ko smo šibki. Če nas na primer muči bolezen ali se bojujemo z depresijo, morda začnemo razmišljati, da čas, ki ga vsak mesec preživimo na oznanjevanju, Bogu ne pomeni veliko. Nekatere med nami mogoče zaradi preteklih slabih izkušenj preganjajo boleče misli. Satan bi nas rad navedel na prepričanje, da smo nekoristni. Pri svojih napadih pogosto izkorišča naša čustva in nam s tem slabi vero. Toda če pazimo, da ne zanemarjamo molitev, lahko svojo vero ohranimo močno. Pravzaprav bomo »z velikim ščitom vere [. . .] mogli pogasiti vse goreče izstrelke Hudobnega«. (Efež. 6:16)

Če pazimo, da ne zanemarjamo molitev, nam to pomaga premagovati različne izzive. (Glej odstavka 13, 14.)

14 Če bomo pazili, da ne bomo zanemarjali molitev, ne bomo nepripravljeni in tako ne bomo popustili v veri, če bi se zgodilo, da bi bila ta nepričakovano preizkušena. Kadar nas doletijo preizkušnje in nadloge, se spomnimo Nehemija in se nemudoma obrnimo k Bogu v molitvi. Samo z Jehovovo pomočjo nam namreč lahko uspe, da se upiramo skušnjavam in zdržimo v preizkušnjah vere.

MOLIMO ZA DRUGE

15. Kaj bi se morali vprašati glede molitev za druge?

15 Jezus je molil za apostola Petra, da ne bi izgubil vere. (Luk. 22:32) Epafra, zvesti kristjan iz prvega stoletja, je posnemal  Jezusa in je prizadevno molil za svoje brate v Kolosah. »On vedno vneto moli za vas,« jim je napisal Pavel, »da bi trdno stali ter bili povsem prepričani in popolnoma predani izpolnjevanju Božje volje.« (Kol. 4:12, The New English Bible) Dobro je, da se vprašamo: »Ali vneto molim za svoje brate in sestre po svetu? Kako pogosto v svojih molitvah omenjam sovernike, ki jih je prizadela naravna nesreča? Kdaj sem nazadnje prizadevno molil za tiste, ki imajo velike odgovornosti v Jehovovi organizaciji? Ali sem pred kratkim molil za posameznike v občini, ki se spoprijemajo s težavami?«

16. Ali so naše molitve za druge res tako pomembne? Pojasni.

16 Če za druge molimo k Bogu Jehovu, jim to lahko zares pomaga. (Beri 2. Korinčanom 1:11.) Jehova sicer ni dolžan ukrepati že zato, ker bi ga veliko število njegovih častilcev glede kakšne zadeve vedno znova prosilo, je pa pozoren na njihovo skupno zanimanje in pri odgovoru na njihove molitve upošteva iskreno in veliko skrb, ki jo ob tem kažejo. Zato bi morali zaupano nam čast in odgovornost, da molimo za druge, vzeti resno. Kakor Epafra bi tudi mi morali pokazali iskreno ljubezen in zanimanje za naše krščanske brate in sestre, s tem da zanje prizadevno molimo. Če tako ravnamo, smo srečnejši, saj »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apd. 20:35)

NAŠA REŠITEV JE BLIZU

17., 18. Kako nam to, da pazimo, da ne zanemarjamo molitev, pomaga?

17 Apostol Pavel je samo malo pred tem, ko je izrekel besede »Precejšen del noči je že mimo in dan se je približal«, napisal: »Veste, kateri čas je to, da je že prišla ura, da se zbudite. Zdaj je namreč naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo začeli verovati.« (Rim. 13:11, 12) Božji obljubljeni novi svet je blizu in naša rešitev je bliže, kot si morda mislimo. Nikar duhovno ne zaspimo in nikoli ne dovolimo, da bi nam kar koli v svetu vzelo čas, tako da ne bi mogli biti sami z Jehovom v molitvi. Raje pazimo, da ne bomo zanemarjali molitev. To nam bo pomagalo, da bomo marljivi »v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu,« medtem ko čakamo na Jehovov dan. (2. Pet. 3:11, 12) Tako bomo s svojim življenjem dokazali, da ostajamo duhovno budni in da resnično verjamemo, da je konec te stvarnosti neizogiben. Zato ubogajmo nasvet: »Nenehno molite.« (1. Tes. 5:17) Prav tako posnemajmo Jezusa v tem, da si znamo poiskati miren kotiček, da bi zasebno molili k Bogu. Če se nam v osebnih molitvah ne bo mudilo, se bomo z Jehovom še bolj zbližali. (Jak. 4:7, 8) To bo zares izjemen blagoslov!

18 V Svetem pismu beremo: »Kristus je v dneh svojega mesa s silnim vpitjem in solzami izrekal ponižne molitve in prošnje k Tistemu, ki ga je mogel rešiti iz smrti, in zaradi strahu pred Bogom je bil uslišan.« (Heb. 5:7) Jezus je izrekal ponižne molitve in prošnje ter ostal zvest Bogu prav do konca svojega zemeljskega življenja. Zato je Jehova svojega ljubljenega Sina rešil iz objema smrti in ga nagradil z neumrljivim življenjem v nebesih. Tudi mi lahko ostanemo zvesti našemu nebeškemu Očetu, ne glede na to, kakšne skušnjave in preizkušnje nas bodo morda še doletele v prihodnosti. Prav res, za nagrado lahko dobimo večno življenje – če bomo le pazili, da ne bomo zanemarjali molitev.