Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Oktober 2013

»Sužnjujte Jehovu«

»Sužnjujte Jehovu«

»Pri svojem delu ne bodite leni. [. . .] Sužnjujte Jehovu.« (RIM. 12:11)

1. Opiši razliko med suženjstvom, kakor ga pojmujejo ljudje na splošno, in suženjstvom, omenjenim v Rimljanom 12:11.

KRŠČANSKO suženjstvo se zelo razlikuje od tega, kar mnogi ljudje razumejo pod pojmom suženjstvo. Beseda suženjstvo jim v spomin prikliče sliko krutega gospodovanja, zatiranja in nepravičnega ravnanja. Božja navdihnjena Beseda pa govori o suženjstvu, h kateremu spada voljno služenje ljubečemu Gospodarju. Ko je apostol Pavel kristjane v prvem stoletju spomnil, naj sužnjujejo Jehovu, jih je pravzaprav spodbudil, naj Bogu služijo iz ljubezni. (Rim. 12:11) Kaj vse takšno suženjstvo zajema? Kako lahko preprečimo, da bi nas zasužnjila Satan in njegov svet? In kako smo nagrajeni, če Jehovu zvesto služimo kot njegovi sužnji?

»RAD IMAM SVOJEGA GOSPODARJA«

2. a) Kaj je morda izraelskega sužnja navedlo, da je zavrnil možnost, da postane svoboden? b) Kaj je zanimivo pri tem, da je bilo voljnemu sužnju prebodeno uho?

2 Iz Postave, ki jo je Bog dal Izraelcem, lahko spoznamo nekaj o suženjstvu, kakršno Jehova pričakuje od nas. Hebrejski suženj je lahko sedmo leto svojega suženjstva odšel v svobodo. (2. Mojz. 21:2) Toda za sužnja, ki je imel resnično rad svojega gospodarja in mu je želel še naprej služiti, je Jehova pripravil nekaj izjemnega. Takega sužnja je gospodar postavil k vratom ali podboju in mu s šilom prebodel uho. (2. Mojz. 21:5, 6) Zanimivo pri tem je, da je moralo biti prebodeno prav uho. V hebrejščini se osnovni pomen ubogljivosti izraža z besedo, ki se nanaša na sluh in poslušanje. Voljan suženj je še naprej želel ubogljivo služiti svojemu gospodarju. Tako lažje razumemo, kaj spada k naši posvetitvi Jehovu – namreč to, da ga rade volje ubogamo, ker ga ljubimo.

3. Zakaj se posvetimo Bogu?

3 Že prej, preden je nastopil dan našega krsta, smo se odločili, da bomo služili Jehovu oziroma da bomo  njegovi sužnji. K temu, da smo se mu posvetili, nas je navedla želja, da ga ubogamo in da izpolnjujemo njegovo voljo. Nihče nas ni k temu prisilil. Celo mladi se ne krstijo zgolj iz želje, da bi ugodili svojim staršem, ampak se krstijo šele zatem, ko se sami posvetijo Jehovu. Kristjan se svojemu nebeškemu Gospodarju, Jehovu, posveti zato, ker ga ljubi. Apostol Janez je napisal: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi.« (1. Jan. 5:3)

SVOBODNI, A ŠE VEDNO SUŽNJI

4. Kaj je potrebno za to, da postanemo »sužnji pravičnosti«?

4 Res smo hvaležni Jehovu, da nam omogoča biti njegovi sužnji! Zaradi vere v Kristusovo odkupno žrtev nismo več pod jarmom greha. Sicer smo še vedno nepopolni, vendar smo se voljno podredili Jehovovi in Jezusovi oblasti. Pavel je to dobro pojasnil v enem od svojih navdihnjenih pisem, ko je rekel: »Kar zadeva greh, imejte sami sebe za mrtve, kar zadeva Boga, pa za žive po Kristusu Jezusu.« Nato pa je izrekel svarilo: »Ali ne veste, da ste, če se komu izročate za sužnje, zato da bi ga ubogali, njegovi sužnji, ker ga ubogate, bodisi sužnji greha, katerega posledica je smrt, bodisi sužnji poslušnosti, katere sad je pravičnost? Toda Bogu naj gre hvala, da ste vi, ki ste bili sužnji greha, postali iz srca poslušni tej obliki nauka, ki ste ji bili izročeni. Da, ker ste bili osvobojeni greha, ste postali sužnji pravičnosti.« (Rim. 6:11, 16–18) Bodi pozoren na Pavlove besede, da bi morali biti »iz srca poslušni«. In ko se posvetimo Jehovu, postanemo »sužnji pravičnosti«.

5. Proti čemu se moramo vsi bojevati in zakaj?

5 Vendar so pred nami tudi ovire, ki jih moramo premagati, da bi lahko živeli skladno s svojo posvetitvijo. Bijemo pravzaprav dva boja. Prvi boj bijemo z našo nepopolnostjo, podobno kakor ga je moral Pavel. Rekel je: »Po človeku, kakršen sem znotraj, se zares veselim v Božji postavi, toda v svojem telesu vidim drugo postavo, ki se vojskuje proti postavi mojega uma in me vodi v ujetništvo postave greha, katera je v mojem telesu.« (Rim. 7:22, 23) Ker smo nepopolni, se moramo stalno bojevati proti željam mesa. Apostol Peter nam prigovarja: »Živite kot svobodni ljudje, toda ne imejte te svobode za zakrivanje hudobnosti, temveč jo imejte kot Božji sužnji.« (1. Pet. 2:16)

6., 7. Kako si Satan prizadeva ta svet prikazati privlačen?

6 Drugi boj pa bijemo s tem svetom, ki je pod nadzorom demonov. Satan, ki je vladar tega sveta, nas napada z vsem orožjem iz svojega arzenala, da bi zlomil našo zvestovdanost do Jehova in Jezusa. Skuša nas pridobiti pod svoj pokvarjeni vpliv in nas s tem zasužnjiti. (Beri Efežanom 6:11, 12.) Med drugim to dela tako, da svoj svet prikazuje kot privlačen in vabljiv. »Če kdo ljubi svet,« je opozoril apostol Janez, »v njem ni ljubezni do Očeta, ker nič od tega, kar je v svetu – želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev – ne izvira od Očeta, temveč od sveta.« (1. Jan. 2:15, 16)

7 Ta svet je prežet z željo imeti več in več gmotnih reči. Satan spodbuja prepričanje, da je denar garancija za srečo. Trgovski centri rastejo kot gobe po dežju. Reklamna industrija poveličuje pridobitniški in uživaški način življenja. Potovalne agencije pogosto ponujajo izlete v eksotične kraje v skupinah z ljudmi, ki imajo svetne poglede. Da, povsod okoli nas se lahko sliši poziv, naj si človek »izboljšuje« življenje – seveda vedno po merilih sveta.

8., 9. Katera velika nevarnost obstaja in zakaj?

 8 Peter je glede tistih v krščanski občini prvega stoletja, ki so se navzeli svetnih pogledov, svaril: »V užitek jim je predajati se razkošju sredi belega dne. Madeži so in grde lise, ki se skupaj z vami gostijo, pri tem pa se z nebrzdanim veseljem vdajajo svojim varljivim naukom. Govorijo namreč napihnjene besede, ki niso nikomur v prid, ter z mesenimi željami in razpuščenimi navadami privabljajo tiste, ki so komaj ubežali ljudem, ki živijo v zablodi. Obljubljajo jim sicer svobodo, pa sami sužnjujejo pokvarjenosti. Človeka namreč zasužnji tisti, ki ga je premagal.« (2. Pet. 2:13, 18, 19)

9 Če človek zadovoljuje »želje oči«, mu to ne prinese svobode, ampak postane suženj nevidnega gospodarja tega sveta, Satana Hudiča. (1. Jan. 5:19) Obstaja velika nevarnost, da postane suženj pridobitništva, in iz tega suženjstva se je težko osvoboditi.

KARIERA, KI ČLOVEKA OSREČI

10., 11. Kateri ljudje so danes še posebej tarča Satana in kako jim lahko izobraževanje v svetu povzroča težave?

10 Satan si tako kakor v Edenu tudi danes za tarčo izbira neizkušene. Še posebej se rad spravlja na mlade. Ni srečen, če se mlad človek oziroma kdor koli da na razpolago Jehovu, da mu bo sužnjeval. Ta Božji sovražnik želi, da nikomur, ki je posvetil svoje življenje Jehovu, ne bi uspelo ostati predan in zvestovdan Bogu.

11 Vrnimo se zdaj k sužnju, ki je sprejel to, da se mu prebode uho. Suženj je ob tem gotovo začutil bolečino, a ta je kmalu minila, ostalo je le trajno znamenje njegovega suženjstva. Tudi za mladega posameznika je lahko težko in celo boleče izbrati si drugačno pot od vrstnikov. Satan širi zamisel, da bo kariera v njegovem svetu človeka osrečila, vendar kristjani ne bi smeli pozabiti, kako zelo pomembno je, da zadovoljujejo svoje duhovne potrebe. »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb,« je učil Jezus. (Mat. 5:3) Posvečeni kristjani živijo za to, da izpolnjujejo Božjo voljo, ne pa Satanovo. Veselijo se v Jehovovi postavi ter dan in noč poglobljeno premišljujejo o njej. (Beri Psalm 1:1–3.) Toda večina današnjega visokošolskega izobraževanja bi Jehovovemu služabniku pustila kaj malo časa za poglobljeno premišljevanje o Božji Besedi in za zadovoljevanje duhovnih potreb.

12. Pred katero izbiro so danes mnogi mladi?

 12 Gospodar, ki ni bil Jehovov častilec, je lahko oteževal življenje svojemu sužnju, ki je bil kristjan. Pavel je v svojem prvem pismu Korinčanom vprašal: »Ali si bil suženj, ko si bil poklican?« Nato pa je svetoval: »Naj te to ne skrbi. Toda če lahko postaneš svoboden, raje izkoristi to priložnost.« (1. Kor. 7:21) Osvoboditev iz suženjstva je bila boljša izbira. Danes je v mnogih deželah do določene starosti obvezno obiskovati šolo. Zatem pa so učenci pred izbiro. Če posameznik nadaljuje šolanje, da bi si zagotovil kariero v tem svetu, ima morda manj svobode glede polnočasne službe. (Beri 1. Korinčanom 7:23.)

Suženj katerega gospodarja boš?

IZOBRAZBA – VISOKA ALI NAJVIŠJA?

13. Katero izobraževanje bo Jehovovim služabnikom najbolj koristilo?

13 Pavel je kristjane v Kolosah takole opozoril: »Pazite, da vas ne bo kdo uplenil s filozofijo in prazno prevaro po človeškem izročilu, po prvinah sveta, in ne po Kristusu.« (Kol. 2:8) »Filozofija in prazna prevara po človeškem izročilu« se danes kaže v svetnem razmišljanju, ki ga razglašajo mnogi intelektualci. Pogosto imajo diplomanti ob koncu visokošolskega izobraževanja, pri katerem je poudarek na akademskem znanju, malo ali sploh nič praktičnega znanja, zaradi česar morda niso pripravljeni na vsakodnevno življenje. Nasprotno pa si Jehovovi služabniki izberejo izobraževanje, ki jim pomaga razviti potrebne spretnosti za to, da bi lahko živeli preprosto in služili Bogu. K srcu si jemljejo nasvet, ki ga je Pavel dal Timoteju: »Vdanost Bogu sicer prinaša velik dobiček, a le, če je človek tudi zadovoljen s tem, kar ima. Če imamo torej hrano, obleko in streho nad glavo, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:6, 8) Pravi kristjani se torej ne pehajo za diplomami in akademskimi nazivi, ampak si marljivo prizadevajo za »priporočilna pisma«, torej za ljudi, katerim pomagajo postati Jezusovi učenci. To delajo tako, da po svojih najboljših močeh sodelujejo v oznanjevanju. (Beri 2. Korinčanom 3:1–3.)

14. Kako je Pavel, glede na to, kar piše v Filipljanom 3:8, gledal na čast, da lahko sužnjuje Bogu in Kristusu?

14 Razmisli o apostolu Pavlu. Šolal se je ob nogah Gamaliela, judovskega učitelja Postave. Izobrazbo, ki si  jo je Pavel pridobil, bi lahko primerjali z današnjo univerzitetno izobrazbo. Ampak kako je Pavel nanjo gledal v primerjavi s častjo, da lahko sužnjuje Bogu in Kristusu? Napisal je: »Resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu, mojem Gospodu.« Nato je dodal: »Zaradi njega sem sprejel izgubo vsega in imam vse to za kup smeti, da bi pridobil Kristusa.« (Fil. 3:8) To Pavlovo gledišče lahko mladim kristjanom in njihovim bogaboječim staršem pomaga sprejeti modro odločitev, ko gre za izobraževanje. (Glej slike.)

KORISTI NAJVIŠJE IZOBRAZBE

15., 16. Katero izobraževanje ponuja Jehovova organizacija in kaj je njegov glavni namen?

15 Kakšno vzdušje prevladuje na mnogih današnjih univerzah? Ali niso to včasih žarišča političnih in socialnih nemirov? (Efež. 2:2) Nasprotno pa nam Jehovova organizacija ponuja najvišjo obliko izobraževanja in mirno okolje krščanske občine. Vsak od nas je lahko iz tedna v teden deležen koristnega pouka v Teokratični strežbeni šoli. Obstajata pa tudi dva posebna tečaja, in sicer za samske pionirje (Biblijska šola za samske brate) in za poročene pare, ki pionirajo (Biblijska šola za krščanske zakonske pare). Takšno teokratično izobraževanje nam pomaga ubogati našega nebeškega Gospodarja, Jehova.

16 Dva pripomočka, ki nam pomagata kopati za bogatimi duhovnimi zakladi, sta na primer Raziskovalni pripomoček Jehovovih prič in Watchtowerjeva spletna knjižnica. Glavni namen našega svetopisemskega izobraževanja je, da se izpopolnjujemo v čaščenju Jehova. Učimo se tudi, kako lahko pomagamo drugim spraviti se z Bogom. (2. Kor. 5:20) Ti, ki jih poučujemo, pa lahko potem poučujejo še druge. (2. Tim. 2:2)

NAGRADA, KI JO DOBI SUŽENJ

17. Kako smo blagoslovljeni, če si izberemo najvišjo obliko izobraževanja?

17 V Jezusovi priliki o talentih sta si dva zvesta sužnja zaslužila pohvalo in sta se lahko veselila s svojim gospodarjem. Ta jima je potem zaupal še več dela. (Beri Matej 25:21, 23.) Če si izberemo najvišjo obliko izobraževanja, nam to prinese veselje in blagoslov. Razmisli o Michaelu. V šoli mu je šlo tako dobro, da so ga učitelji povabili na razgovor o njegovih velikih možnostih za vpis na univerzo. Michael pa je na njihovo začudenje raje izbral krajši poklicni tečaj, ki mu je kmalu omogočil, da se je lahko preživljal kot pionir. Ali ima zdaj občutek, da je kaj zamudil? »Teokratično izobraževanje, ki sem ga deležen kot pionir in zdaj kot starešina v občini, je neprecenljivo,« pravi. »Blagoslovi in prednostne naloge, ki jih imam, vse to je mnogo vrednejše od vsakega denarja, ki bi ga lahko zaslužil. Res sem vesel, da se nisem odločil za visokošolsko izobraževanje.«

18. Zakaj izbrati najvišjo obliko izobraževanja?

18 Najvišja oblika izobraževanja nam pomaga spoznavati Božjo voljo in sužnjevati Jehovu. Ponuja nam možnost, da bomo rešeni »sužnjevanja trohljivosti« in bomo nazadnje dosegli »veličastno svobodo Božjih otrok«. (Rim. 8:21) Predvsem pa se učimo, kako najlepše pokazati, da imamo resnično radi našega nebeškega Gospodarja, Jehova. (2. Mojz. 21:5)