Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) SEPTEMBER 2013

S pioniranjem krepimo svoj odnos z Bogom

S pioniranjem krepimo svoj odnos z Bogom

»Prav je [. . .] peti hvalnice našemu Bogu.« (PS. 147:1)

1., 2. a) Kaj dobrega lahko prinese to, da premišljujemo in govorimo o ljubljeni osebi? (Glej sliko pri naslovu.) b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali?

ČE O ljubljeni osebi premišljujemo in govorimo, se lahko naša vez z njo še okrepi. Enako velja za naš odnos z Bogom Jehovom. David je kot pastir mnoge noči pozorno opazoval zvezdnato nebo in poglobljeno premišljeval o Stvarniku, ki mu ni enakega. Napisal je: »Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih naredil, premišljujem: Kaj je smrtni človek, da se ga spominjaš, zemeljski človek, da skrbiš zanj?« (Ps. 8:3, 4) Apostol Pavel pa je zatem, ko je opisoval, kako čudovito se izpolnjuje Jehovov namen glede duhovnega Izraela, vzkliknil: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in znanja!« (Rim. 11:17–26, 33)

2 Takrat ko drugim oznanjujemo, pravzaprav razmišljamo in se pogovarjamo o Jehovu. To ima že samo po sebi pozitiven učinek. Mnogi, ki imajo možnost sodelovati v polnočasni službi, so ugotovili, da je eden od blagoslovov tega, da več oznanjujejo, ta, da še bolj vzljubijo Boga. Naj si zdaj v polnočasni službi ali pa si za ta cilj prizadevaš, razmisli o naslednjem: Kako lahko s polnočasno službo krepiš svoj odnos z Jehovom? Če si pionir, se vprašaj: Kaj mi bo pomagalo ostati v tej veji službe, ki prinaša veliko zadovoljstva? In če še nisi pionir, se vprašaj: Katere spremembe bi lahko naredil, da bi začel pionirati? Pa poglejmo nekaj vidikov polnočasne službe, ki lahko prispevajo k temu, da se naš odnos z Bogom krepi.

POLNOČASNA SLUŽBA IN NAŠ ODNOS Z BOGOM

3. Kako na nas vpliva to, da se z drugimi pogovarjamo o blagoslovih, ki jih bo prineslo Kraljestvo?

3 Ko se z drugimi pogovarjamo o blagoslovih, ki jih bo prineslo Kraljestvo, se zbližujemo z Jehovom. Katere  svetopisemske vrstice rad uporabljaš, ko oznanjuješ po hišah? Je morda to Psalm 37:10, 11, Daniel 2:44, Janez 5:28, 29 ali Razodetje 21:3, 4? Vsakič, ko se o takšnih obljubah pogovarjamo z drugimi, to spomni nas, da je naš darežljivi Bog tisti, ki daje »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. In to nas z njim zbližuje. (Jak. 1:17)

4. Zakaj ob tem, ko vidimo v kakšnem slabem duhovnem stanju so ljudje, še bolj cenimo Božjo dobroto?

4 Ko na oznanjevanju vidimo, v kakšnem slabem duhovnem stanju so ljudje, začnemo še bolj ceniti resnico. Ljudje v svetu nimajo zanesljivega vodstva, ki bi jim pomagalo do uspeha in sreče. Večina od njih je zaskrbljena glede prihodnosti in nima nobenega upanja. Iščejo tudi smisel življenja. Celo mnogi, ki so verni, kaj malo vedo o Svetem pismu. V marsičem so podobni ljudem v staroveških Ninivah. (Beri Jona 4:11.) Ko povečano sodelujemo v sveti službi, še jasneje opazimo razliko med duhovnim stanjem tistih, ki jim oznanjujemo, in duhovnim stanjem Jehovovega ljudstva. (Iza. 65:13) Jehova ne zadovoljuje le naših duhovnih potreb, ampak vabi vse ljudi, naj sprejmejo duhovno osvežitev in pravo upanje; vse to pa nas spomni na njegovo dobroto. (Raz. 22:17)

5. Kako takrat, ko duhovno pomagamo drugim, gledamo na svoje težave?

5 Ko drugim duhovno pomagamo, je to v pomoč tudi nam, da se ne obremenjujemo preveč s svojimi težavami. Trisha, redna pionirka, je resničnost tega ugotovila ob ločitvi svojih staršev. Takole pravi: »To je bil eden najbolj čustveno bolečih dogodkov v mojem življenju.« Nekega dne je bila precej žalostna in bi najraje ostala kar doma. Vseeno pa se je odpravila vodit svetopisemski tečaj s tremi otroki, ki so živeli v težavnih razmerah. Poleg tega, da jih je zapustil oče, je še njihov starejši brat z njimi grdo ravnal. Trisha pove: »Vse moje težave ali srčne bolečine niso bile nič v primerjavi s tem, kar so doživljali oni. Njihove očke so med preučevanjem oživele; od navdušenja in veselja se jim je kar smejalo. Ti otroci so bili darilo od Jehova, še posebej tisti dan.«

6., 7. a) Kako se naša vera krepi, medtem ko poučujemo druge? b) Kako na naše cenjenje Božje modrosti vpliva to, da vidimo, kako biblijski učenci z udejanjanjem svetopisemskih načel izboljšajo svoje življenje?

6 Ko druge poučujemo o biblijskih resnicah, si tudi sami krepimo vero. Apostol Pavel je takole pisal glede nekaterih Judov v njegovih dneh, ki niso delali po tem, kar so oznanjevali: »Ali [. . .] ti, ki učiš nekoga drugega, sebe ne učiš?« (Rim. 2:21) S pionirji je povsem drugače! Običajno imajo veliko priložnosti druge poučevati o resnici in voditi svetopisemske tečaje. Da bi bili pri tem učinkoviti, se morajo pripraviti za vsako preučevanje posebej in morda tudi kaj raziskati, da bi lahko odgovarjali na vprašanja. Pionirka po imenu Janeen pojasni: »Vsakič, ko imam priložnost druge poučevati o resnici, čutim, da se te resnice zapišejo še globlje v moj um in srce. Zato moja vera ne stoji, ampak raste.«

7 Ko vidimo, kako si biblijski učenci z udejanjanjem svetopisemskih načel izboljšajo življenje, še bolj cenimo Božjo modrost. (Iza. 48:17, 18) In to nam pomaga odločneje udejanjati ta načela v svojem življenju. Adrianna, še ena pionirka, takole pove: »Kadar se ljudje zanašajo na svojo modrost, lahko v njihovem življenju nastane zmeda. Toda ko se začnejo zanašati na Jehovovo modrost, koristi občutijo takoj.« Phil pravi podobno: »Vidiš, kako lahko Jehova spremeni ljudi, katerim ni uspelo  spremeniti svojega življenja, ko so to skušali storiti sami.«

8. Kako na nas vpliva to, da na oznanjevanju sodelujemo skupaj z brati in sestrami?

8 Ko na oznanjevanju sodelujemo z brati in sestrami, se duhovno krepimo. (Preg. 13:20) Večina pionirjev na oznanjevanju preživi veliko časa skupaj z drugimi oznanjevalci. Tako imajo več priložnosti za medsebojno spodbujanje. (Rim. 1:12; beri Pregovori 27:17.) Pionirka Lisa opaža: »Na delovnem mestu sta pogosto prisotna tekmovalnost in zavist. Vsak dan moraš poslušati opravljanje in vulgarno govorjenje. Ljudem gre samo za to, da se prerinejo naprej, in to za vsako ceno. Včasih se ti zaradi tvojega krščanskega vedenja posmehujejo oziroma se norčujejo iz tebe. Oznanjevati skupaj s sokristjani pa je zares krepilno. Ob koncu dneva se vrnem domov poživljena, ne glede na to, koliko sem utrujena.«

9. Kaj se dogaja s trojno vrvico v zakonski zvezi, če zakonca pionirata skupaj?

9 Ko pioniramo skupaj z zakoncem, postane trojna vrvica v zakonski zvezi čvrstejša. (Prid. 4:12) Madeline pionira skupaj z možem in pojasnjuje: »Z možem se imava veliko pogovarjati o tem, kar sva čez dan doživela na oznanjevanju, oziroma o čem iz najinega branja Biblije, kar lahko upoštevava pri oznanjevanju. Vsako leto skupnega pioniranja se še bolj zbližava.« Podobno pravi Trisha: »Oba z možem si prizadevava, da ne bi zašla v dolgove, zato se glede denarja ne prepirava. Imava usklajen urnik, tako da lahko velikokrat skupaj opravljava ponovne obiske in vodiva svetopisemske  tečaje. To pa nama pomaga, da čustveno in duhovno ostajava na isti valovni dolžini.«

Aktivno življenje v polnočasni službi prinaša zadovoljstvo. (Glej odstavek 9.)

10. Kako na naše zaupanje v Jehova vpliva to, da dajemo Kraljestvo na prvo mesto in da občutimo Božjo podporo?

10 Ko dajemo delo v prid Kraljestva na prvo mesto in občutimo Jehovovo podporo ter vidimo, kako odgovarja na naše molitve, lahko Bogu še bolj zaupamo. To bolj ali manj velja za vse zveste kristjane. Toda polnočasni služabniki ugotavljajo, da le z zanašanjem na Jehova lahko vztrajajo v pionirski službi. (Beri Matej 6:30–34.) Curt, ki je pionir in nadomestni okrajni nadzornik, je privolil v to, da bo skupaj z ženo, prav tako pionirko, obiskal občino, oddaljeno dve uri in pol vožnje od njunega doma. V avtu sta imela komaj dovolj goriva za eno smer, plačo pa naj bi dobil šele naslednji teden. Curt pove: »Začel sem se spraševati, ali sem se prav odločil.« Potem ko sta o zadevi molila, sta sklenila, da bosta izpolnila nalogo, bila sta namreč prepričana, da bo Bog poskrbel za njune potrebe. Tik pred odhodom ju je poklicala neka sestra in rekla, da ima zanju darilo. Podarila jima je ravno toliko denarja, kolikor sta ga potrebovala za pot tja in nazaj. Curt pravi: »Ko vedno znova doživljaš kaj takega, zlahka v tem vidiš Jehovovo roko.«

11. Katere blagoslove na primer okušajo pionirji?

11 Res, pionirji pogosto izkusijo, da jih takrat, ko se razdajajo v službi Jehovu in si prizadevajo za zaupen odnos z njim, dohitijo blagoslovi, ki jim ni videti konca. (5. Mojz. 28:2) Toda pioniranje prinaša s seboj tudi izzive. Noben Božji služabnik ni imun za težave, ki so posledica Adamovega upora. Nekateri pionirji sicer ne vidijo druge možnosti, kakor da začasno nehajo polnočasno služiti, toda izzivi so pogosto takšni, da so obvladljivi oziroma se jim da celo ogniti. Kaj lahko pionirjem pomaga vztrajati v njihovi prednostni službi?

KAKO OSTATI V POLNOČASNI SLUŽBI

12., 13. a) Kaj bi moral narediti pionir, če težko dosega ure? b) Zakaj je tako zelo pomembno v urniku narediti prostor za vsakodnevno branje Biblije ter osebno preučevanje in poglobljeno premišljevanje?

12 Večina pionirjev ima zelo natrpan urnik. Vse postoriti je lahko izziv, zato je potrebna dobra osebna organiziranost. (1. Kor. 14:33, 40) Če kak pionir težko dosega ure, bo moral morda ponovno preveriti, kako porablja svoj čas. (Efež. 5:15, 16) Lahko se vpraša: »Koliko časa porabim za rekreacijo ali sprostitev? Ali bi moral biti bolj samodiscipliniran? Ali lahko kaj spremenim glede delovnika v posvetni službi?« Vsak kristjan bo pritrdil temu, da se urnik da zlahka zapolniti; zato morajo morda tisti, ki so v polnočasni službi, redno preverjati svoj urnik in po potrebi kaj spremeniti.

13 Vsakodnevno branje Biblije ter osebno preučevanje in poglobljeno premišljevanje bi moralo biti stalnica v pionirjevem urniku. To pomeni, da mora biti pionir samodiscipliniran, da mu manj pomembne reči ne bi jemale časa, ki ga je namenil za omenjene nujne reči. (Fil. 1:10) Zamislimo si na primer pionirja, ki po celodnevnem oznanjevanju pride domov. Večer namerava izkoristiti za pripravo na naslednji shod. Toda najprej pregleda pošto iz nabiralnika. Nato prižge računalnik ter prebere elektronsko pošto in odgovori nanjo. Medtem ko je na spletu, pogleda še neko spletno stran, da bi videl, ali je izdelku, ki ga želi kupiti, cena že kaj padla. Skoraj dve uri mineta, ne da bi se tega zavedal, pa se še sploh ni lotil preučevanja. Zakaj je to  problem? Profesionalni športniki morajo skrbeti za svoje telo, če želijo imeti dolgo in uspešno kariero. Podobno si morajo pionirji polniti svoje duhovne baterije z ustaljeno navado osebnega preučevanja, saj brez tega ne morejo vztrajati v polnočasni službi. (1. Tim. 4:16)

14., 15. a) Zakaj bi morali pionirji živeti preprosto? b) Kaj bi moral storiti pionir, če se znajde v težavah?

14 Uspešni pionirji se trudijo živeti preprosto. Jezus je svoje učence spodbudil, naj imajo preprosto oko. (Mat. 6:22) Tudi sam je živel preprosto, da je svojo službo lahko opravljal brez premotitev. Zato je lahko rekel: »Lisice imajo brloge in ptice neba počivališča, Sin človekov pa nima kam položiti glave.« (Mat. 8:20) Dobro je, da ima pionir, ki želi posnemati ta Jezusov zgled, v mislih to, da več ko bo imel gmotnih reči, več dela bo imel s tem, da jih bo vzdrževal, popravljal ali menjaval.

15 Pionirji se zavedajo, da svoje prednostne službe niso dobili na podlagi lastnih zaslug. Vsak dar ali prednostno službo namreč prejmemo zaradi Božje nezaslužene dobrotljivosti. Zato se mora vsak pionir, da bi lahko vztrajal v polnočasni službi, zanašati na Jehova. (Fil. 4:13) Seveda ne gre brez težav in izzivov. (Ps. 34:19) In kadar se ti pojavijo, pionirji naj ne bi kar takoj opustili svoje prednostne službe, ampak bi morali iskati vodstvo pri Jehovu in mu dati priložnost, da jim pomaga. (Beri Psalm 37:5.) Ko okusijo njegovo ljubečo pomoč, se z njim kot svojim skrbnim nebeškim Očetom še bolj zbližajo. (Iza. 41:10)

ALI BI SE LAHKO PRIDRUŽIL PIONIRSKIM VRSTAM?

16. Kaj bi moral storiti, če bi bil rad pionir?

16 Če bi rad doživel takšne blagoslove, kakršne imajo tisti, ki so v polnočasni službi, povej svojo željo Jehovu. (1. Jan. 5:14, 15) Pogovarjaj se s tistimi, ki že pionirajo. Postavi si cilje, ki te bodo postopoma vodili v pionirsko službo. Ravno to sta storila Keith in Erika. Imela sta službo s polnim delovnim časom in si, tako kot mnogi pari njune starosti, kmalu po poroki kupila hišo in nov avto. Takole pravita: »Mislila sva, da nama bodo vse te reči prinesle zadovoljstvo – pa nama ga nikoli niso.« Ko je Keith izgubil službo, je začel služiti kot pomožni pionir. Sam pravi: »Ob pioniranju sem spoznaval, koliko veselja občutiš, če si na oznanjevanju.« Z Eriko sta se spoprijateljila z zakonskim parom pionirjev. Ta sta jima pomagala spoznati, da preprosto življenje in pioniranje prinašata veliko veselja. Kaj sta Keith in Erika naredila? »Napisala sva seznam najinih duhovnih ciljev, ga pritrdila na hladilnik in nato vsak cilj odkljukala, ko sva ga dosegla.« Sčasoma sta lahko začela pionirati.

17. Zakaj bi bilo modro, da bi razmislil o tem, ali bi lahko v korist pionirske službe kaj spremenil v svojem urniku ali življenju?

17 Ali bi se lahko pridružil pionirskim vrstam? Če v tem trenutku ne vidiš možnosti za to, po svojih najboljših močeh sodeluj v oznanjevanju, in to ti bo pomagalo, da se boš še bolj zbližal z Jehovom. Potem ko boš o tem tudi molil, boš morda ugotovil, da lahko v svojem urniku ali življenju narediš nekatere spremembe in začneš pionirati. Ko boš enkrat pionir, bo veselje, ki ga boš deležen, daleč presegalo vse, kar si za to žrtvoval. Ker boš delo v prid Kraljestva dajal na prvo mesto, boš resnično zadovoljen. (Mat. 6:33) Okusil boš veliko srečo, ki izhaja iz dajanja. Poleg tega boš imel več priložnosti razmišljati in se pogovarjati o Jehovu ter ga še bolj vzljubiti in razveseljevati.