Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  September 2013

Naj bodo Jehovovi opomini veselje tvojega srca

Naj bodo Jehovovi opomini veselje tvojega srca

»Tvoje opomine sem vzel v trajno last.« (PS. 119:111)

1. a) Kako se ljudje odzivajo na opomine in zakaj? b) Kako lahko ponos vpliva na posameznikov odnos do nasveta?

LJUDJE se na navodila odzivajo različno. Opomin, ki jim ga da kdo z oblastjo, morda prijazno sprejmejo, medtem ko mogoče nasvet vrstnika ali podrejenega brez pomislekov zavrnejo. Prav tako se zelo razlikujejo v čustvenem odzivu na discipliniranje in opominjanje. Nekateri morda ob tem čutijo notranjo bolečino, žalost ali sram, drugim pa to pomeni motivacijo in jim vlije samozavest, da se želijo izboljšati. Zakaj takšna razlika? Eden od razlogov je ponos. Človeku lahko vzvišenost zamegli presojo, zaradi česar zavrne nasvet, in je tako prikrajšan za dragocen pouk. (Preg. 16:18)

2. Zakaj pravi kristjani cenimo nasvete iz Božje Besede?

2 Po drugi strani pa pravi kristjani cenimo koristne nasvete, še zlasti, če temeljijo na Božji Besedi. Jehovovi opomini nam ponujajo dragocen vpogled v stvari, nas učijo in nam pomagajo, da se pazimo pasti, kot so pridobitništvo, spolna nemorala ter zloraba drog in alkohola. (Preg. 20:1; 2. Kor. 7:1; 1. Tes. 4:3–5; 1. Tim. 6:6–11) Rezultat tega, da ubogamo Božje opomine, pa je tudi to, da smo »radostnega srca«. (Iza. 65:14)

3. V čem bi bilo dobro posnemati psalmista?

3 Da bi ohranili svoj dragoceni odnos z našim nebeškim Očetom Jehovom, moramo še naprej živeti po njegovih modrih navodilih. Kako dobro je, če imamo enako stališče kakor psalmist, ki je napisal: »Tvoje opomine sem vzel v trajno last, ker so veselje mojega srca.« (Ps. 119:111) Ali so tudi nam Jehovove zapovedi v veselje ali pa so nam včasih v breme? Četudi se nam tu in tam zgodi, da se zaradi kakega nasveta razburimo, ni treba, da nam to vzame voljo.  Lahko nam uspe pridobiti si trdno zaupanje v Božjo vzvišeno modrost! Preglejmo tri možnosti, kako lahko to storimo.

KREPIMO SI ZAUPANJE Z MOLITVIJO

4. Kaj je v Davidovem življenju ostajalo nespremenjeno?

4 Kralj David je imel v svojem življenju mnogo vzponov in padcev, nekaj pa je ostajalo nespremenjeno: brezpogojno je zaupal v svojega Stvarnika. Rekel je: »K tebi, o Jehova, dvigujem svojo dušo. O moj Bog, vate zaupam.« (Ps. 25:1, 2) Kaj je Davidu pomagalo, da si je pridobil tolikšno zaupanje v svojega nebeškega Očeta?

5., 6. Kaj nam Božja Beseda pove o tem, v kakšnem odnosu je bil David z Jehovom?

5 Mnogi ljudje molijo k Bogu samo takrat, kadar so v hudi stiski. Kako bi se ti zdelo, če bi se kak tvoj prijatelj ali sorodnik spomnil nate samo takrat, ko bi potreboval denar ali kakšno uslugo? Sčasoma bi morda začel dvomiti o njegovih motivih. David pa je bil drugačen. Iz odnosa, kakršnega je imel z Jehovom vse življenje – tako v dobrih kot v slabih časih – se je videlo, da je vanj veroval in ga je imel rad. (Ps. 40:8)

6 Poglej, kako je David hvalil Jehova in se mu zahvaljeval: »O Jehova, naš Gospod, kako veličastno je tvoje ime po vsej zemlji, o tvoji dostojanstvenosti se pripoveduje nad nebesi!« (Ps. 8:1) Ali si začutil, v kako zaupnem odnosu je bil David s svojim nebeškim Očetom? Cenil je Božjo veličastnost in sijaj, in to ga je spodbujalo, da je poveličeval Jehova »ves dan«. (Ps. 35:28)

7. Kako nam koristi, če se bližamo Bogu z molitvijo?

7 Kakor David moramo tudi mi redno komunicirati z Jehovom, da bi si krepili zaupanje vanj. V Bibliji beremo: »Približajte se Bogu, in se vam bo približal.« (Jak. 4:8) Poleg tega je bližanje k Bogu z molitvijo pomembno sredstvo za to, da dobimo svetega duha. (Beri 1. Janezovo 3:22.)

8. Zakaj moramo paziti, da v naših molitvah ne bi ponavljali vedno istih fraz?

8 Ali imaš pri molitvi navado, da ponavljaš fraze oziroma uporabljaš vedno znova iste besedne zveze? Če jo imaš, bi si morda lahko, preden moliš, vzel nekaj minut časa in razmislil, kaj bi v molitvi lahko povedal. Ali bi bilo našemu prijatelju ali sorodniku všeč, če bi v pogovoru z njim vsakič uporabljali iste besede? Morda bi nas enostavno nehal poslušati. Seveda se ne bo nikoli zgodilo, da bi Jehova odvrnil ušesa od iskrene molitve svojih zvestovdanih služabnikov. Vseeno pa moramo paziti, da naši pogovori z njim ne bi postali zgolj rutinski.

9., 10. a) Kaj lahko vpletemo v svoje molitve? b) Kaj nam lahko pomaga smiselno moliti k Jehovu?

9 Jasno je, da naše molitve ne smejo biti površinske, če se želimo z Bogom zbližati. Bolj ko izlijemo svoje srce Jehovu, bližje smo mu in večje je naše zaupanje vanj. Kaj pa bi naše molitve morale vsebovati? Božja Beseda odgovarja: »V vsem izražajte svoje želje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem.« (Fil. 4:6) Ko molimo k Bogu, je pravzaprav primerno omeniti vse, kar je povezano z nami kot njegovimi služabniki, torej z našim odnosom z njim ali z našim življenjem.

10 Poučno je razmisliti o besedah, ki so jih v svojih molitvah, zapisanih v Bibliji, izrazili zvesti možje in žene. (1. Sam. 1:10, 11; Apd. 4:24–31) Psalmi so zbirka iskrenih molitev in pesmi, posvečenih  Jehovu. V teh molitvah in pesmih se zrcalijo vsa človeška čustva, od hude notranje bolečine do čistega veselja. Če preučimo, kar so izrazili takšni zvesti ljudje, nam to lahko pomaga, da so tudi naše molitve k Jehovu smiselne.

POGLOBLJENO PREMIŠLJUJMO O BOŽJIH OPOMINIH

11. Zakaj moramo poglobljeno razmišljati o Božjih opominih?

11 David je izjavil: »Jehovovi opomini so vredni zaupanja, neizkušenim dajejo modrost.« (Ps. 19:7) In res, tudi če smo še neizkušeni, lahko postanemo modri, če ubogamo Božje zapovedi. Vendar moramo o nekaterih svetopisemskih opominih poglobljeno premišljevati, da bi nam kar najbolj koristili. To bi lahko rekli za opomine glede ohranjanja značajnosti, ko smo pod pritiskom v šoli ali na delovnem mestu, upoštevanja Božjega merila o krvi, ohranjanja krščanske nevtralnosti oziroma udejanjanja biblijskih načel o oblačenju in urejanju. Če si o takšnih stvareh pridobimo Božji pogled, nam to pomaga, da smo pripravljeni na težave. In potem se lahko v srcu odločimo, kaj bomo storili, če bi do teh res prišlo. Takšen vnaprejšnji razmislek in priprava nam lahko prihranita veliko srčnih bolečin. (Preg. 15:28)

12. Razmišljanje o čem, nam lahko pomaga ravnati v skladu z Božjimi opomini?

12 Ali se, medtem ko čakamo na uresničitev Božjih obljub, iz našega življenja vidi, da smo duhovno budni? Ali na primer res verjamemo, da bo Babilon Veliki kmalu uničen? Ali so nam prihodnji blagoslovi, kot je večno življenje v raju na zemlji, tako stvarni, kakor so nam bili takrat, ko smo zanje izvedeli? Ali smo v službi Jehovu še vedno goreči ali pa smo v ospredje svojega življenja postavili osebne zadeve? In kako je z upanjem na vstajenje, posvetitvijo Božjega imena in s tem, da se dokaže, da ima Jehova pravico do vrhovne oblasti? Ali so nam to še vedno nadvse pomembne reči? Če o takšnih vprašanjih poglobljeno premišljujemo, nam to lahko pomaga ravnati enako kakor psalmist, ki je Božje »opomine [. . .] vzel v trajno last«. (Ps. 119:111)

13. Zakaj je bilo kristjanom v prvem stoletju nekatere reči težko razumeti? Povej zgled.

13 Mogoče nekaterih stvari, ki so omenjene v Bibliji, zdaj še ne razumemo povsem, ker Jehovov čas za razjasnitev tega še ni napočil. Jezus je svojim apostolom vedno znova govoril, da bo moral trpeti in da bo nazadnje usmrčen. (Beri Matej 12:40; 16:21.) Toda apostoli niso razumeli, kaj je s tem mislil. To so dojeli šele po njegovi smrti in vstajenju, ko si je nadel človeško telo in se prikazal nekaterim učencem ter »jim je docela odprl um, da so dojeli pomen Svetih spisov«. (Luk. 24:44–46; Apd. 1:3) Podobno Kristusovi sledilci tega, da bo Božje kraljestvo vzpostavljeno v nebesih, niso doumeli, vse dokler nanje ob binkoštih leta 33 n. št. ni bil izlit sveti duh. (Apd. 1:6–8)

14. V čem so nam mnogi bratje in sestre z začetka 20. stoletja dober zgled, čeprav so imeli napačna pričakovanja glede zadnjih dni?

14 Tudi na začetku 20. stoletja so imeli pravi kristjani nekaj napačnih pričakovanj glede »zadnjih dni«. (2. Tim. 3:1) Leta 1914 so bili na primer nekateri prepričani, da bodo kmalu vzeti v nebesa. Ko se njihovi upi niso takoj uresničili, so z iskrenim raziskovanjem Svetega pisma spoznali, da jih v zvezi z oznanjevanjem čaka še veliko dela. (Mar. 13:10) Tako je leta 1922 Joseph F. Rutherford, ki je bil takrat na čelu oznanjevanja, zbranim na mednarodnem zborovanju v Cedar Pointu, v ameriški zvezni  državi Ohio, rekel: »Glejte, Kralj vlada! Vi ste njegovi glasniki. Zato oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo Kraljestvo.« Od takrat naprej je bilo oznanjevanje »dobre novice o kraljestvu« razpoznavni znak Jehovovih novodobnih služabnikov. (Mat. 4:23; 24:14)

15. Kako nam koristi poglobljeno premišljevanje o tem, kako Jehova ravna s svojim ljudstvom?

15 Če poglobljeno premišljujemo o tem, kako sijajno je Jehova ravnal s svojim ljudstvom nekoč in kako ravna danes, smo še bolj prepričani, da bo sposoben izpolniti svojo voljo in namen tudi v prihodnosti. Obenem nam Božji opomini pomagajo, da njegove prerokbe, ki se še morajo izpolniti, v mislih in srcu ohranjamo žive. Lahko smo prepričani, da nam bo to pomagalo krepiti zaupanje v njegove obljube.

KREPIMO SI ZAUPANJE Z DUHOVNIMI DEJAVNOSTMI

16. Kako smo blagoslovljeni, ker smo dejavni v Božji službi?

16 Naš Bog Jehova je dinamičen Bog, je Bog dejanj. »Kdo ima tolikšno moč kakor ti, o Jah?« je vprašal psalmist in nato dodal: »Tvoja roka je krepka, tvoja desnica je dvignjena.« (Ps. 89:8, 13) Zato Jehova ceni in blagoslavlja naš trud, s katerim podpiramo delo v prid Kraljestva. Vidi, da njegovi služabniki – moški ali ženske, mladi ali stari – ne sedijo križem rok in ne jedo »kruha lenobe«. (Preg. 31:27) Ker želimo posnemati našega Stvarnika, smo zaposleni s teokratičnimi dejavnostmi. To, da Bogu služimo iz vsega srca, nas osrečuje, Jehova pa našo službo z velikim veseljem blagoslavlja. (Beri Psalm 62:12.)

17., 18. Zakaj lahko rečemo, da si s tem, kar storimo iz vere, krepimo zaupanje v Jehovove nasvete? Povej zgled.

 17 Kako nam to, kar storimo iz vere, pomaga krepiti zaupanje v Jehova? Razmislimo o svetopisemski pripovedi o vstopu izraelskega naroda v Obljubljeno deželo. Jehova je duhovnikom, ki so nosili skrinjo zaveze, naročil, naj zakorakajo naravnost v reko Jordan. Toda ko se je ljudstvo reki približalo, je lahko videlo, da je ta zaradi spomladanskega dežja že poplavljala. Kaj so Izraelci storili? Ali so na bregu reke postavili tabor in čakali več tednov ali še dlje, da bi vode upadle? Nikakor. Popolnoma so zaupali v Jehova in ubogali njegova navodila. In kakšen je bil izid? Odlomek iz pripovedi se glasi: »Takoj, ko so se noge duhovnikov dotaknile vode, je reka nehala teči, [. . .] in medtem ko so duhovniki stali sredi suhe struge blizu Jerihe, so jo vsi drugi prečkali.« (Joz. 3:12–17, Contemporary English Version) Samo predstavljaj si, kako opogumljajoče je bilo videti ustavitev besnečih voda! Izraelcem se je vera v Jehova, s tem da so zaupali njegovim navodilom, gotovo okrepila.

Ali boš pokazal enako zaupanje kakor Jehovovo ljudstvo v Jozuetovih dneh? (Glej odstavka 17, 18.)

18 Res je, da Jehova za svoje služabnike danes ne dela takšnih čudežev, vendar pa blagoslavlja to, kar storijo iz vere. Krepi jih s svojo dejavno silo, da lahko opravljajo delo, ki jim je naloženo, namreč oznanjevanje kraljestvenega sporočila po vsem svetu. Poleg tega je najpomembnejši Priča za Jehova, Kristus Jezus, po svojem vstajenju učencem zagotovil, da jih bo v tem pomembnem delu podpiral: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. [. . .] In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Mat. 28:19, 20) Že mnogi Priče, ki so morda po naravi bolj sramežljivi in plahi, so lahko na lastni koži občutili, da so s pomočjo Božjega svetega duha dobili pogum oznanjevati neznancem. (Beri Psalm 119:46; 2. Korinčanom 4:7.)

19. Kaj nam je kljub našim omejitvam zagotovljeno?

19 Nekateri bratje in sestre imajo zaradi bolezni ali starosti precejšnje fizične omejitve. Kljub temu so lahko prepričani, da »Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe« razume okoliščine vsakega pravega kristjana. (2. Kor. 1:3) Ceni vse, kar storimo za Kraljestvo. Vsak od nas pa bi moral imeti v mislih, da bo, medtem ko dela vse, kar mu okoliščine omogočajo, svojo dušo ohranil pri življenju predvsem zaradi vere v Kristusovo odkupno žrtev. (Heb. 10:39)

20., 21. S čim vse lahko dokažemo, da zaupamo v Jehova?

20 Čaščenje Boga zajema to, da zanj po najboljših močeh porabljamo svoj čas, energijo in gmotna sredstva. Da, »delo evangelizatorja« želimo opravljati iz vsega srca. (2. Tim. 4:5) Pravzaprav to radi delamo, saj s tem drugim pomagamo, da pridejo »do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) To, da častimo in hvalimo Jehova, nas vsekakor duhovno bogati. (Preg. 10:22) Poleg tega nam pomaga stkati močno vez zaupanja z našim Stvarnikom. (Rim. 8:35–39)

21 Kot smo že obravnavali, do tega, da zaupamo Jehovu, da nas bo modro vodil, ne pride kar samodejno; moramo si prizadevati. Zato se obračajmo na Jehova z molitvijo. Poglobljeno premišljujmo o tem, kako je uresničeval svojo voljo v preteklosti in kako jo bo v prihodnosti. Poleg tega si krepimo zaupanje vanj z duhovnimi dejavnostmi. Tako je, Jehovovi opomini bodo ostali za vedno. In enako lahko tudi ti!