Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Avgust 2013

Pomislite, kakšni bi morali biti

Pomislite, kakšni bi morali biti

»Pomislite, kakšni bi [. . .] morali biti vi v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu!« (2. PET. 3:11)

1., 2. Kakšni bi morali biti, da bi nas Bog odobraval?

POVSEM normalno je, da nam ni vseeno, kaj si drugi mislijo o nas. Vendar ali naj nas ne bi glede na to, da smo kristjani, moralo bolj skrbeti, kaj si o nas misli Jehova? Navsezadnje je on Najvišji v vsem vesolju in v njem »je vir življenja«. (Ps. 36:9)

2 Apostol Peter je poudaril pomembnost tega, kakšni bi morali biti v Jehovovih očeh, in nas spodbudil, naj bomo bogati »v dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«. (Beri 2. Petrovo 3:11.) Da bi nas Bog odobraval, mora biti naše »vedenje« sveto, torej čisto, in to tako moralno, umsko kakor duhovno. Poleg tega moramo opravljati dela, ki spadajo k »vdanosti Bogu«, k čemur naj bi nas navajala zvestovdana navezanost na Boga in globoko spoštovanje do njega. Če mu torej želimo ugajati, moramo paziti tako na svoje vedenje kot tudi na svojega notranjega človeka. Jehova preiskuje srce, zato ve, ali smo sveti v vedenju in vdani samo njemu. (1. krn. 29:17)

3. O katerih vprašanjih glede svojega prijateljstva z Bogom naj bi razmislili?

3 Naš sovražnik, Satan Hudič, noče, da bi si prizadevali za Božje odobravanje. Pravzaprav dela vse, kar je v njegovi moči, da bi se odrekli prijateljstvu z Jehovom. Ne obotavlja se uporabljati laži in prevar, da bi nas zapeljal in odvrnil od Boga, ki ga častimo. (Jan. 8:44; 2. Kor. 11:13–15) Zato je modro, da se vprašamo: »Kako Satan zavaja ljudi? Kaj lahko storim, da bi zaščitil svoje prijateljstvo z Jehovom?«

 KAKO SATAN ZAVAJA LJUDI?

4. Kaj si je Satan v prizadevanju, da bi razdrl našo tesno vez z Bogom, vzel za tarčo in zakaj?

4 Učenec Jakob je napisal, da je »vsak preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi. Ko potem ta postane rodovitna, rodi greh, greh pa, ko je izvršen, rodi smrt.« (Jak. 1:14, 15) Satan si je v prizadevanju, da bi razdrl našo tesno vez z Bogom, vzel za tarčo vir naših želja – naše srce.

5., 6. a) S čim Satan meri na naše srce? b) Katere vabe Satan uporablja, da bi popačil želje našega srca, in kako izkušen je v tem?

5 S čim pa Satan meri na naše srce? V Svetem pismu piše: »Ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega.« (1. Jan. 5:19) Med Satanovo orožje spada »to, kar je v svetu«. (Beri 1. Janezovo 2:15, 16.) Hudič je v preteklih tisočletjih spretno oblikoval okolje, ki nas obdaja. Ker živimo v tem svetu, se moramo čuvati Satanovih pretkanih taktik. (Jan. 17:15)

6 Satan za to, da bi popačil želje srca, uporablja najrazličnejše metode. Apostol Janez nam razkrije tri Satanove vabe: 1. »želje mesa«, 2. »želje oči« in 3. »bahavo razkazovanje svojih življenjskih sredstev«. Satan jih je uporabil takrat, ko je skušal Jezusa v pustinji. Ker te pasti vztrajno uporablja že leta, je z njimi zelo spreten, poleg tega pa jih prilagaja glede na posameznikove šibke točke. Preden si bomo pogledali, kaj lahko storimo, da bi se pred njimi zaščitili, razmislimo o tem, kako je bil Hudič z nekaterimi vabami uspešen pri Evi, a neuspešen pri Božjem Sinu.

»ŽELJE MESA«

»Želje mesa« so bile za Evo pogubne. (Glej odstavek 7.)

7. Kako je Satan z »željami mesa« skušal zavesti Evo?

7 Da bi ostali živi, moramo zadovoljiti našo temeljno potrebo – potrebo po hrani. Naš Stvarnik je zemljo ustvaril tako, da obilno obrodi. Satan želi, da bi nehali izpolnjevati Božjo voljo, zato morda skuša vplivati na našo naravno željo po hrani. Poglejmo si, kako je to storil pri Evi. (Beri 1. Mojzesova 3:1–6.) Rekel ji je, da lahko jé z »drevesa spoznanja dobrega in slabega« in da zaradi tega ne bo umrla ter da bo tistega dne, ko bo jedla z njega, postala kakor Bog. (1. Mojz. 2:9) Hudič je s tem namigoval na to, da Evi ni treba ubogati Boga, da bi živela. Kako nesramna laž! Eva je, ko je bila ta misel enkrat posejana v njen um, imela na izbiro dve možnosti: da to misel zavrne ali pa da o njej še naprej razmišlja in tako svoji želji po sadežu dovoli, da raste. Kljub temu da je imela na voljo  vsa druga drevesa v vrtu, se je odločila, da bo razmišljala o tem, kar ji je Satan rekel glede drevesa sredi vrta. Zato je vzela »od sadu in začela jesti«. Satan ji je tako vzbudil željo po nečem, kar ji je Stvarnik prepovedal.

Jezus ni dovolil, da bi kar koli postalo pomembnejše od njegovega dobrega odnosa z Jehovom. (Glej odstavek 8.)

8. Kako je Satan skušal z »željami mesa« Jezusa zavesti in zakaj mu ni uspelo?

8 Satan je uporabil enako taktiko pri Jezusu, ko ga je skušal v pustinji. Potem ko se je Jezus postil 40 dni in 40 noči, je Satan poskušal vplivati na njegovo željo po hrani. Rekel mu je: »Če si Božji sin, reci, naj ta kamen postane hlebec kruha.« (Luk. 4:1–3) Jezus je imel na izbiro dve možnosti: da svoje čudežne moči ne uporabi ali pa da jo uporabi in si tako poteši potrebo po hrani. Jezus je vedel, da te moči ne sme uporabiti v sebične namene. Čeprav je bil lačen, mu je bilo to, da ohrani dober odnos z Jehovom, pomembnejše od tega, da poteši lakoto. Satanu je odvrnil: »Pisano je: ‚Človek naj ne živi samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja iz Jehovovih ust.‘« (Mat. 4:4; Luk. 4:4)

»ŽELJE OČI«

9. Katero misel izraža besedna zveza »želje oči« in kako je Satan meril na te želje pri Evi?

9 Janez je med vabami omenil tudi »želje oči«. Ta besedna zveza izraža misel, da se lahko komu vzbudi želja po nečem enostavno zato, ker to gleda. Pri Evi je Satan meril ravno na te želje, ko ji je rekel, da se ji bodo »odprle oči«. Bolj ko je Eva gledala prepovedani sad, bolj ji je bil privlačen. Videla je, da je »mikaven za oči«.

10. Kako je Satan z »željami oči« skušal Jezusa in kako se je Jezus na to odzval?

10 Kako pa je bilo pri Jezusu? Satan mu je »v trenutku pokazal vsa kraljestva naseljene zemlje in mu rekel: ‚Dal ti bom oblast nad vsemi temi, skupaj z njihovo slavo.‘« (Luk. 4:5, 6) Resda Jezus z dobesednimi očmi ni v trenutku videl vseh kraljestev, toda Satan je nedvomno menil, da bo njihova slava, kot jo je prikazal v videnju, gotovo privlačna za Jezusa. Brez kančka sramu mu je predlagal: »Če me [. . .] počastiš, bo vse to tvoje.« (Luk. 4:7) Jezus nikakor ni hotel biti takšen, kot si je želel Satan. Brez pomišljanja mu je odvrnil: »Pisano je: ‚Jehova, svojega Boga, časti in samo njemu opravljaj sveto službo.‘« (Luk. 4:8)

»BAHAVO RAZKAZOVANJE SVOJIH ŽIVLJENJSKIH SREDSTEV«

11. Kako je Eva popustila Satanovi skušnjavi?

11 Apostol Janez je pri naštevanju »tega, kar je v svetu,« omenil tudi »bahavo razkazovanje svojih življenjskih  sredstev«. Ko sta bila Adam in Eva edina človeka na zemlji, seveda nista mogla drugim bahavo razkazovati »svojih življenjskih sredstev«. Toda vseeno sta postala prevzetna. Ko je Satan skušal Evo, je namigoval na to, da jo Bog prikrajšuje za nekaj izjemnega. Rekel ji je, da bo tisti dan, ko bo jedla »z drevesa spoznanja dobrega in slabega«, »postala kakor Bog« in bo vedela, »kaj je dobro in kaj slabo«. (1. Mojz. 2:17; 3:5) Tako je namigoval, da lahko postane neodvisna od Jehova. Očitno je Eva verjela laži med drugim zato, ker je bila prevzetna. Jedla je prepovedani sad, saj je bila prepričana, da ne bo umrla. Kako zelo se je motila!

12. Kako je Satan še skušal Jezusa in kako se je Jezus odzval?

12 V nasprotju z Evo je bil Jezus čudovit zgled ponižnosti. Satan je skušal Jezusa še na en način. Predlagal mu je, naj stori nekaj senzacionalnega in s tem preizkusi Boga. Toda Jezus je zavrnil že samo misel na to. Takšno preizkušanje Boga bi bilo zelo prevzetno! Jezus je Satanu odgovoril jasno in neposredno: »Rečeno je: ‚Ne preizkušaj Jehova, svojega Boga.‘« (Beri Luka 4:9–12.)

KAKO LAHKO ZAŠČITIMO SVOJE PRIJATELJSTVO Z JEHOVOM?

13., 14. Pojasni, kako Satan danes uporablja nekatere vabe.

13 Danes Satan uporablja podobne vabe, kot jih je uporabil pri Evi in Jezusu. Trka na »želje mesa« in pri tem uporablja svet, s katerim spodbuja k nemorali ter pretiranemu vdajanju hrani in pijači. S pornografijo, še posebej na internetu, lahko pritegne pozornost neopreznih in vpliva na njihove »želje oči«. Za tiste, ki so prevzetni ali nagnjeni k »bahavemu razkazovanju svojih življenjskih sredstev«, pa so mamljiva vaba pridobitništvo, oblast in slava.

Na katera svetopisemska načela bi se moral spomniti v takšnih okoliščinah? (Glej odstavka 13, 14.)

14 »To, kar je v svetu,« bi lahko primerjali z ribiškimi vabami. Za ribe so sicer privlačne, vendar je na vsako vabo pritrjen trnek. Da bi si želeli delati to, kar je v nasprotju z Božjimi zakoni, Satan izkorišča naše morda povsem običajne vsakodnevne potrebe. Z njimi skuša vplivati na naše želje in pokvariti naše srce. Skuša nas navesti na  razmišljanje, da imajo naše osebne potrebe in ugodje prednost pred izpolnjevanjem Božje volje. Ali bomo nasedli takšnim vabam?

15. Kako lahko posnemamo Jezusa in se upremo Satanovim vabam?

15 Eva se je sicer ujela na Satanove vabe, Jezus pa se jim je uspešno uprl. Vsakič je Satana zavrnil z besedami iz Svetih spisov, saj je rekel »Pisano je« ali »Rečeno je«. Sveto pismo bomo dobro poznali, če ga bomo marljivo preučevali. Tako si bomo lahko v skušnjavi priklicali v spomin svetopisemske vrstice, ki nam bodo pomagale, da se bomo pravilno odločili. (Ps. 1:1, 2) Lahko se bomo spomnili svetopisemskih zgledov zvestih Božjih služabnikov in jih posnemali. (Rim. 15:4) Če bomo imeli pristno strahospoštovanje do Jehova, torej če bomo ljubili to, kar ljubi on, in sovražili to, kar sovraži on, nam bo to v zaščito. (Ps. 97:10)

16., 17. Kako lahko naš razum vpliva na to, kakšni smo?

16 Apostol Pavel nas spodbuja, naj uporabljamo svoj razum, da bi razmišljali tako, kakor razmišlja Jehova, in ne kakor ta svet. (Rim. 12:1, 2) Poudaril je, da moramo skrbno paziti na to, o čem premišljujemo, ko je rekel: »Podiramo namreč umovanja in vse, kar je visokega, kar se povzdiguje proti Božjemu spoznanju, in zasužnjimo vsako misel, da jo naredimo poslušno Kristusu.« (2. Kor. 10:5) Naše misli močno vplivajo na to, kakšni smo, zato moramo premišljevati o tem, kar izgrajuje. (Fil. 4:8)

17 Ne moremo pričakovati, da bomo sveti, če se hranimo z neprimernimi mislimi in željami. Jehova moramo ljubiti s »čistim srcem«. (1. Tim. 1:5) Toda ker je naše srce zvijačno, se morda sploh ne zavedamo, kako močno vpliva na nas »to, kar je v svetu«. (Jer. 17:9) Ali torej ne bi bilo dobro, da bi se v luči tega, kar spoznavamo iz Svetega pisma, preiskovali, ali smo v veri in preverjali sami sebe? (2. Kor. 13:5)

18., 19. Zakaj bi morali biti odločeni, da bomo takšni, kot si želi Jehova?

18 »Temu, kar je v svetu,« se lahko uspešno upiramo tudi tako, da imamo vedno v mislih Janezove navdihnjene besede: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Jan. 2:17) Za Satanovo stvarnost je videti, kot da bo trajala večno. Vendar bo nekega dne doživela svoj konec. Nič, kar ponuja Satanov svet, ni trajno. Če se bomo tega zavedali, nas Hudičeve vabe ne bodo premamile.

19 Apostol Peter nam prigovarja, naj bomo takšni, da nas bo Bog odobraval, medtem ko čakamo in imamo »ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva, zaradi katerega se bodo goreča nebesa razkrojila in se bodo prvine od hude razgretosti topile«. (2. Pet. 3:12) Ta dan bo nastopil zelo kmalu. Takrat bo Jehova uničil sleherni del Satanovega sveta. Do takrat pa nas bo Satan še naprej skušal s »tem, kar je v svetu«, tako kot je skušal Evo in Jezusa. Ne bodimo podobni Evi, s tem da bi si prizadevali zadovoljiti lastne želje. To bi bilo enako, kot če bi Satana priznali za svojega boga. Raje bodimo podobni Jezusu in se takšnim vabam upirajmo ne glede na to, kako mamljive in privlačne so videti. Naj bo vsak od nas odločen, da bo takšen, kot si želi Jehova.