Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) AVGUST 2013

Nikoli se ne »jezi na Jehova«

Nikoli se ne »jezi na Jehova«

»Človek sprevrača svojo pot z neumnostjo, njegovo srce pa se jezi na Jehova.« (PREG. 19:3)

1., 2. Zakaj za težave človeštva ne bi smeli kriviti Jehova? Ponazori.

DENIMO, da si že veliko let srečno poročen moški. Toda ko se nekega dne vrneš domov, je v hiši vse obrnjeno na glavo. Pohištvo je hudo poškodovano, posoda uničena, in tudi preprogi ni več pomoči. Tebi tako ljubi dom je prava katastrofa. Ali bi bile tvoje prve besede »Kaj je bilo ženi, da je to naredila?« ali pa bi vprašal »Kdo je to naredil?«? Brez dvoma bi ti takoj na misel prišlo to drugo vprašanje. Zakaj? Ker veš, da tvoja draga žena gotovo ne bi zagrešila takšnega podlega vandalskega dejanja.

2 Danes lahko vidimo, da človeški dom kazijo onesnaževanje, nasilje in nemoralna dejanja. Ker preučujemo Biblijo, vemo, da vzrok za te težave nikakor ne more biti Jehova. Ta planet je ustvaril z namenom, da bi bil prelep raj. (1. Mojz. 2:8, 15) Jehova je Bog ljubezni. (1. Jan. 4:8) S preučevanjem Svetega pisma smo ugotovili, kdo je resnični vzrok za mnoge težave na svetu. To ni nihče drug kot Satan Hudič, »vladar tega sveta«. (Jan. 14:30; 2. Kor. 4:4)

3. Kako bi lahko začeli izkrivljeno razmišljati?

3 Vendar pa ne moremo Satana kriviti za vse naše nadloge. Zakaj ne? Ker so nekatere naše težave posledica napak, ki jih naredimo sami. (Beri 5. Mojzesova 32:4–6.) Tudi če to dejstvo priznamo, pa nas lahko naša nepopolnost navede, da začnemo izkrivljeno razmišljati in zaidemo na pot, ki nas lahko na koncu pripelje v nesrečo. (Preg. 14:12) Kako? Namesto da bi za težavo krivili sebe ali Satana, morda začnemo kriviti Jehova. Mogoče se na Jehova začnemo celo jeziti. (Preg. 19:3)

4., 5. Kako bi se lahko kristjan začel jeziti na Jehova?

4 Ali je res mogoče, da se začnemo jeziti na Jehova? Takšno početje bi bilo vsekakor nesmiselno.  (Iza. 41:11) Kaj bi s tem sploh dosegli? Neki pesnik je nekoč dejal: »Tvoje roke so prekratke, da bi se tepel z Bogom.« Morda nikoli ne gremo tako daleč, da bi se nad Jehovom pritoževali na glas. Toda v Pregovorih 19:3 beremo, da »človek sprevrača svojo pot z neumnostjo, njegovo srce pa se jezi na Jehova«. Tako je, človek se na Jehova morda začne jeziti v svojem srcu. To se mogoče ne opazi takoj. Lahko da posameznik goji nekakšno zamero do Jehova, na koncu pa se morda oddalji od občine oziroma ne podpira več povsem dejavnosti, povezanih s čaščenjem Boga.

5 Kaj bi nas lahko navedlo, da bi se jezili na Jehova? Kako lahko preprečimo, da bi se ujeli v to past? Poznati odgovor na ti vprašanji je življenjskega pomena. Gre namreč za naš odnos z Bogom Jehovom!

KAJ BI NAS LAHKO NAVEDLO, DA BI SE JEZILI NA JEHOVA?

6., 7. Zakaj so se Izraelci v Mojzesovih dneh začeli pritoževati nad Jehovom?

6 Kaj bi lahko zvestega Jehovovega služabnika navedlo, da bi se v srcu začel pritoževati zoper svojega Boga? Glede tega si oglejmo pet dejavnikov in razčlenimo biblijske zglede, ki osvetljujejo, kako so se nekateri v preteklosti ujeli v to past. (1. Kor. 10:11, 12)

Če poslušaš negativno govorjenje, lahko to slabo vpliva nate. (Glej odstavek 7.)

7 Na nas lahko vpliva negativno govorjenje drugih. (Beri 5. Mojzesova 1:26–28.) Izraelci so bili pravkar osvobojeni iz egiptovskega suženjstva. Jehova je pred tem nad njihove zatiralce privedel deset nadlog in nato faraona in njegovo vojsko uničil v Rdečem morju. (2. Mojz. 12:29–32, 51; 14:29–31; Ps. 136:15) Božje ljudstvo je bilo tik pred vstopom v Obljubljeno deželo. Toda Izraelci so se v tem ključnem trenutku začeli pritoževati nad Jehovom. Kaj je bil vzrok takšnega pomanjkanja vere? Nekateri, ki so bili poslani, da si ogledajo deželo, so jim s svojimi negativnimi poročili vlili strah v srce. (4. Mojz. 14:1–4) In posledica? Celemu rodu ni bil dovoljen vstop v to »dobro deželo«. (5. Mojz. 1:34, 35) Ali bi se lahko kdaj zgodilo, da bi nam zaradi negativnega govorjenja drugih oslabela vera in bi se začeli pritoževati čez to, kako Jehova vodi svoje ljudstvo?

8. Kaj je bil razlog, da je Božje ljudstvo v Izaijevih dneh začelo za svoje težave kriviti Jehova?

8 Pogum nam lahko jemljejo stiske in težave. (Beri Izaija 8:21, 22.) V Izaijevih dneh so se Judje znašli v hudi stiski. Obkrožali so jih sovražniki. Primanjkovalo je hrane. Mnogi so bili lačni. Še večji problem pa je bil ta, da je vladala duhovna lakota. (Amos 8:11) Namesto da bi v teh težavah prosili za pomoč Jehova, so »preklinjali« svojega kralja in svojega Boga. Da, za svoje probleme so krivili Jehova. Ali bi se lahko tudi nam zgodilo, da bi, če bi nas prizadela kakšna tragedija ali če bi nas pestile osebne težave, v svojem srcu začeli govoriti »Kje je bil Jehova, ko sem ga potreboval«?

9. Zakaj so Izraelci v Ezekielovih dneh razvili napačno mišljenje?

9 Ne poznamo vseh dejstev. Ker Izraelci v Ezekielovih dneh niso poznali vseh dejstev, so menili, da »Jehovova pot ni pravična«. (Ezek. 18:29) Pravzaprav so se postavili za sodnike Jehovu, saj so svoja merila za pravico postavili nad Njegova in so ga sodili na temelju svojega omejenega razumevanja dogodkov. Ali morda kdaj, kadar kakega biblijskega poročila ali tega, kako se odvijajo dogodki v našem življenju, ne  razumemo popolnoma, v svojem srcu pomislimo, da »Jehovova pot ni pravična«? (Job 35:2)

10. Kako bi lahko kdo posnemal Adamov slabi zgled?

10 Za lastne grehe in napake morda krivimo druge. Že Adam je na začetku človeške zgodovine za svoj greh okrivil Jehova. (1. Mojz. 3:12) Boga je krivil kljub temu, da je zavestno prekršil Njegov zakon in se je popolnoma zavedal posledic svojega dejanja. V bistvu je Jehovu rekel, da mu je dal slabo ženo. Od takrat naprej so mnogi posnemali njegov slabi zgled, tako da so za lastne napake krivili Boga. Dobro je, da se vprašamo: Ali bi se lahko zgodilo, da bi postal nezadovoljen z Jehovovimi merili, ker bi bil razočaran in obupan zaradi lastnih napak?

11. Kaj se lahko naučimo od Jona?

11 Morda se začnemo preveč osredinjati nase. Preroku Jonu ni bilo všeč, da se je Jehova odločil usmiliti Niniv. (Jona 4:1–3) Zakaj? Očitno ga je začelo preveč skrbeti, da bi izgubil svoj ugled, če se njegova objava o uničenju ne bi uresničila. Jona je dovolil, da mu je skrb za ugled povsem zasenčila usmiljenje, ki bi ga moral čutiti do skesanih Ninivljanov. Ali bi tudi mi lahko postali tako osredinjeni nase, da bi se jezili na Jehova, ker konca ne naredi prej? Ali morda, če že desetletja oznanjujemo, da je Jehovov dan blizu, nismo več pripravljeni potrpežljivo čakati na Jehova, ko drugi izražajo nezadovoljstvo nad tem, da oznanjamo biblijsko sporočilo? (2. Pet. 3:3, 4, 9)

KAKO PREPREČITI, DA BI SE JEZILI NA JEHOVA

12., 13. Česa ne smemo zanemariti, če v svojem srcu začnemo dvomiti o pravilnosti kakega Jehovovega dejanja?

12 Kaj lahko storimo, če v svojem grešnem srcu začnemo dvomiti o pravilnosti kakega Jehovovega dejanja? Ne pozabimo, da to ni modro početi. S tem v mislih sedaj preglejmo pet dejavnikov, ki nam bodo pomagali, da ne bomo  nikoli dovolili, da bi za razočaranja v življenju krivili Jehova.

13 Ne zanemarjajmo svojega odnosa z Jehovom. To, da bi se v svoji nepopolnosti začeli jeziti na Boga, lahko preprečimo tako, da z njim ohranjamo dober odnos. (Beri Pregovori 3:5, 6.) Jehovu moramo zaupati. Prav tako moramo paziti, da ne začnemo imeti sami sebe za modre oziroma da se ne začnemo osredinjati nase. (Preg. 3:7; Prid. 7:16) Tako bo manj verjetno, da bomo za slabe stvari, kadar se zgodijo, krivili Jehova.

14., 15. Kaj nam bo pomagalo, da ne bi negativno govorjenje drugih vplivalo na nas?

14 Ne dovolimo, da bi negativno govorjenje vplivalo na nas. Izraelci v Mojzesovih dneh so imeli dovolj razlogov za prepričanje, da jih bo Jehova uspešno pripeljal v Obljubljeno deželo. (Ps. 78:43–53) Toda ko so slišali negativno poročilo desetih nezvestih oglednikov, se niso »spominjali njegove roke«. (Ps. 78:42) Če bomo poglobljeno razmišljali o Božjih delih in se spominjali vsega dobrega, kar je Jehova že storil za nas, bo naš odnos z njim močnejši. Tako ne bomo dovolili, da bi se zaradi negativnega govorjenja drugih oddaljili od Jehova. (Ps. 77:11, 12)

15 Kaj pa, če bi imeli negativno mnenje o sočastilcih? S tem bi slabili svoj odnos z Jehovom. (1. Jan. 4:20) Ko je bil na primer Aron postavljen za velikega duhovnika, so se Izraelci nad tem pritoževali. Toda za Jehova je bilo to tako, kakor da se pritožujejo nad njim. (4. Mojz. 17:10) Podobno bi se tudi mi, če bi začeli godrnjati in se pritoževati nad tistimi, ki jih Bog uporablja, da vodijo zemeljski del njegove organizacije, pritoževali že kar nad Jehovom. (Heb. 13:7, 17)

16., 17. Kaj se moramo spomniti, kadar smo v težavah?

16 Zapomnimo si, da nam težav ne povzroča Jehova. V Izaijevih dneh je Jehova Izraelcem, čeprav so se ti odvrnili od njega, še vedno želel pomagati. (Iza. 1:16–19) Ne glede na to, kakšna težava nas doleti, nam je lahko v tolažbo zavest, da je Jehovu mar za nas in da nam želi pomagati. (1. Pet. 5:7) Pravzaprav nam obljublja potrebno moč, da bi lahko zdržali. (1. Kor. 10:13)

17 Če smo žrtev kakšne krivice, podobno kakor je bil zvesti Job, se moramo spomniti, da nepravičnosti ne povzroča Jehova. Jehova sovraži krivico; on ljubi pravičnost. (Ps. 33:5) Tudi mi imejmo enako stališče kakor Jobov prijatelj Elihu, ki je rekel: »Nemogoče je, da bi pravi Bog ravnal hudobno, da bi Vsemogočni ravnal krivično!« (Job 34:10) Jehova ni tisti, ki bi nam povzročal probleme, ampak je tisti, od katerega prihaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. (Jak. 1:13, 17)

18., 19. Zakaj ne bi smeli nikoli podvomiti o Jehovu? Ponazori.

18 Nikoli ne dvomimo o Jehovu. Bog je popoln in njegove misli so višje od naših. (Iza. 55:8, 9) Zato naj bi nam ponižnost in skromnost pomagali priznati, da ne moremo vsega razumeti. (Rim. 9:20) Redkokdaj poznamo vsa dejstva o neki zadevi. Prav gotovo si že izkusil resničnost pregovora: »Kdor se prvi zagovarja v svoji pravdi, je videti pravičen, dokler ne pride njegov bližnji in ga izpraša.« (Preg. 18:17)

19 Denimo, da naš zaupni prijatelj naredi nekaj, česar sprva ne razumemo oziroma kar se nam zdi nenavadno. Ali ga bomo hitro obtožili, da je naredil nekaj narobe? Ali pa bomo do njega prizanesljivi, še zlasti če ga poznamo  že dolga leta? Če že s svojimi nepopolnimi prijatelji ravnamo tako ljubeče in jim zaupamo, koliko bolj bi morali šele zaupati našemu nebeškemu Očetu, čigar poti in misli so veliko višje od naših!

20., 21. Zakaj je pomembno, da poiščemo pravega krivca?

20 Poiščimo pravega krivca. Zakaj bi bilo to prav? Zato, ker smo za nekatere svoje težave morda krivi sami. In če smo, bi morali to tudi priznati. (Gal. 6:7) Krivde za težave nikoli ne pripisujmo Jehovu. Zakaj to ne bi bilo razumno? Razmislimo o naslednjem zgledu: Proizvajalec morda naredi avtomobil tako, da ta lahko doseže veliko hitrost. Zamislimo si, da voznik v nekem ostrem ovinku zelo prekorači dovoljeno hitrost in zleti s ceste. Ali bo za nesrečo odgovarjal proizvajalec avtomobila? Seveda ne! Podobno je Jehova nas ustvaril tako, da imamo svobodno voljo. Toda priskrbel nam je tudi navodila o tem, kako se modro odločati. Zakaj bi potem za svoje napake krivili našega Stvarnika?

21 Seveda niso vse težave, ki jih imamo, posledica naših napak in napačnih dejanj. Nekatere stvari se zgodijo, ker nas doletijo »nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Nenazadnje pa nikoli ne zgubimo izpred oči dejstva, da je glavni povzročitelj hudega Satan Hudič. (1. Jan. 5:19; Raz. 12:9) On je sovražnik, ne pa Jehova! (1. Pet. 5:8)

CENIMO SVOJ DRAGOCENI ODNOS Z JEHOVOM

Jozue in Kaleb sta zaupala Jehovu, in bila za to blagoslovljena. (Glej odstavek 22.)

22., 23. Na kaj bi se morali spomniti, če nas zaradi težav zajame malodušje?

22 Kadar moraš prenašati stiske in težave, se spomni na Jozueta in Kaleba. V nasprotju z drugimi desetimi ogledniki sta ta zvesta moška prinesla pozitivno poročilo. (4. Mojz. 14:6–9) Pokazala sta vero v Jehova. Vseeno pa sta morala skupaj z drugimi Izraelci 40 let tavati po pustinji. Ali sta Jozue in Kaleb postala zagrenjena oziroma se pritoževala, češ da to ni pošteno? Ne. Zaupala sta Jehovu. Ali sta bila za to blagoslovljena? Seveda! Vstopila sta v Obljubljeno deželo, medtem ko je ves ostali rod pomrl v pustinji. (4. Mojz. 14:30) Podobno bo tudi nas Jehova blagoslovil, če se ne bomo »utrudili« izpolnjevati njegovo voljo. (Gal. 6:9; Heb. 6:10)

23 Kaj bi moral storiti, če bi te zaradi težav, napak drugih ali svojih lastnih napak zajelo malodušje? Osredini se na Jehovove čudovite lastnosti. Živo si predstavljaj upanje, ki ti ga daje Jehova. Vprašaj se: Kje bi bil, če ne bi imel Jehova? Vedno mu ostani blizu in nikoli ne dovoli, da bi se tvoje srce jezilo nanj!