Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Julij 2013

»Povej nam, kdaj se bo vse to zgodilo?«

»Povej nam, kdaj se bo vse to zgodilo?«

»Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (MAT. 24:3)

1. Kaj si želimo izvedeti podobno kakor apostoli?

JEZUS je bil že proti koncu svojega služenja na zemlji in njegovi učenci so si srčno želeli izvedeti, kaj jih čaka v prihodnosti. Zato so ga samo nekaj dni, preden je umrl, štirje od njegovih apostolov vprašali: »Kdaj se bo vse to zgodilo in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Mat. 24:3; Mar. 13:3) Jezus jim je odgovoril z obširno prerokbo, ki je zapisana v 24. in 25. poglavju Matejevega evangelija. V tej prerokbi je napovedal številne pomembne dogodke. Njegove besede so izjemnega pomena za nas, saj si tudi mi zelo želimo vedeti, kakšna prihodnost nas čaka.

2. a) Glede česa smo si z leti prizadevali pridobiti jasnejše razumevanje? b) Na katera tri vprašanja bomo dobili odgovor?

2 Jehovovi služabniki že leta preučujejo Jezusovo prerokbo o zadnjih dneh in glede tega tudi molijo. Prizadevajo si jasneje razumeti čas izpolnitve teh Jezusovih besed. Da bi ponazorili, kako je naše razumevanje postajalo jasnejše, razmislimo o treh vprašanjih z vprašalnico kdaj: Kdaj se začne »velika stiska«? Kdaj Jezus sodi o tem, kdo je ovca in kdo kozel? Kdaj Jezus pride? (Mat. 24:21; 25:31–33)

KDAJ SE ZAČNE VELIKA STISKA?

3. Kako smo v preteklosti razumeli časovni potek velike stiske?

3 Dolga leta smo mislili, da se je velika stiska začela s prvo svetovno vojno leta 1914 in da je Jehova poskrbel, da so se s koncem vojne leta 1918 »tisti dnevi [. . .] skrajšali«, da bi preostanek imel priložnost oznaniti dobro novico vsem narodom. (Mat. 24:21, 22) Ko bi se to oznanjevalsko delo končalo, naj bi prišlo do uničenja Satanovega imperija. Zato  je veljalo prepričanje, da je velika stiska razdeljena na tri faze: na začetek (1914–1918), na začasno prekinitev (od 1918 naprej) in na konec v harmagedonu.

4. Katero spoznanje je privedlo do jasnejšega razumevanja Jezusove prerokbe o zadnjih dneh?

4 Toda z nadaljnjim preiskovanjem Jezusove prerokbe o zadnjih dneh smo spoznali, da ima del te prerokbe dve izpolnitvi. (Mat. 24:4–22) Prva se navezuje na Judejo v prvem stoletju, druga pa na ves svet v naših dneh. To spoznanje je privedlo do več razjasnitev. *

5. a) Katero težavno obdobje se je začelo leta 1914? b) Kateremu obdobju v prvem stoletju n. št. ustreza obdobje bolečih nadlog?

 5 Prav tako smo spoznali, da se velika stiska ni začela leta 1914. Zakaj ne? Ker svetopisemska prerokba odkriva, da se velika stiska ne bo začela z vojno med narodi, ampak z napadom na krivo religijo. Zato dogodki, ki so se začeli leta 1914, niso označevali začetka velike stiske, temveč »začetek bolečih nadlog«. (Mat. 24:8) Tu omenjene »boleče nadloge« ustrezajo temu, kar se je v Jeruzalemu in Judeji dogajalo med letoma 33 n. št. in 66 n. št.

6. Kaj bo označevalo začetek velike stiske?

 6 Kaj bo označevalo začetek velike stiske? Jezus je napovedal: »Ko boste torej videli, da gnusoba, ki povzroča opustošenje in o kateri je govoril prerok Daniel, stoji na svetem kraju (bralec naj uporabi sprevidevnost), tedaj naj tisti v Judeji zbežijo v gore.« (Mat. 24:15, 16) V prvi izpolnitvi je do tega, da je gnusoba stala na svetem kraju, prišlo leta 66 n. št., ko je rimska vojska (»gnusoba«) napadla Jeruzalem in njegov tempelj (kraj, ki je bil v očeh Judov svet). V večji izpolnitvi pa bo do tega, da bo gnusoba stala na svetem kraju,  prišlo, ko bodo Združeni narodi (novodobna »gnusoba«) napadli tako imenovano krščanstvo (to, kar je sveto v očeh tistih, ki se izpovedujejo za kristjane) in druge dele Babilona Velikega. Isti napad je opisan v Razodetju 17:16–18. S tem dogodkom se bo začela velika stiska.

7. a) Kako je v prvem stoletju prišlo do tega, da so bili maziljeni kristjani rešeni? b) Kaj lahko pričakujemo, da se bo zgodilo v prihodnosti?

 7 Jezus je še napovedal: »Tisti dnevi [bodo] skrajšani.« V prvi izpolnitvi se je to zgodilo leta 66 n. št., ko je rimska vojska skrajšala svoj napad. Zatem so maziljeni kristjani iz Jeruzalema in Judeje zbežali, saj se drugače »ne bi rešil noben« od njih. (Beri Matej 24:22; Mal. 3:17.) Kaj lahko torej pričakujemo, da se bo zgodilo med bližajočo se veliko stisko? Jehova bo napad Združenih narodov na krivo religijo skrajšal; ne bo dovolil, da bi bila skupaj s krivo religijo uničena še prava vera. S tem bo poskrbljeno, da bo Božje ljudstvo rešeno.

8. a) Do katerih dogodkov bo prišlo po uvodnem delu velike stiske? b) Kdaj bo, kot je videti, zadnji od 144.000-ev dobil svojo nebeško nagrado? (Glej končno opombo.)

  8 Kaj se zgodi po uvodnem delu velike stiske? Jezusove besede nakazujejo, da bo nastopilo obdobje, ki bo trajalo do začetka harmagedona. Do katerih dogodkov bo prišlo v tem vmesnem obdobju? Odgovor najdemo v Ezekielu 38:14–16 in Mateju 24:29–31. (Beri.) * Zatem bomo priča harmagedonu, ki je vrhunec velike stiske in vzporednica uničenja Jeruzalema leta 70 n. št. (Mal. 4:1) Velika stiska bo s svojim vrhuncem, bitko harmagedon, nekaj posebnega – dogodek, kakršnega še »ni bilo od začetka sveta«. (Mat. 24:21) Ko se bo končala, se bo začelo Kristusovo tisočletno vladanje.

9. Kako Jezusova prerokba o veliki stiski vpliva na Jehovovo ljudstvo?

 9 To prerokovanje o veliki stiski nas krepi. Zakaj? Ker nam zagotavlja, da bo Jehovovo ljudstvo, ne glede na to, kaj bi se zgodilo med veliko stisko, kot skupina preživelo. (Raz. 7:9, 14) Predvsem pa se veselimo, ker bo Jehova v harmagedonu dokazal, da ima pravico do vrhovne oblasti, in ker bo posvetil svoje sveto ime. (Ps. 83:18; Ezek. 38:23)

KDAJ JEZUS SODI O TEM, KDO JE OVCA IN KDO KOZEL?

10. Kako smo v preteklosti razumeli, kdaj poteka sojenje o tem, kdo je ovca in kdo kozel?

10 Razmislimo zdaj o časovnem okviru nekega drugega dela Jezusove prerokbe – prilike o sojenju ovcam in kozlom. (Mat. 25:31–46) Nekoč smo razumeli, da sojenje o tem, kdo je ovca in kdo kozel, poteka celotno obdobje zadnjih dni od leta 1914 naprej. Sklepali smo, da tisti, ki zavračajo kraljestveno sporočilo in umrejo pred začetkom velike stiske, umrejo kot kozli – brez upanja na vstajenje.

11. Zakaj se sojenje o tem, kdo je ovca in kdo kozel, ni moglo začeti leta 1914?

11 Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so bile v Stražnem stolpu ponovno obravnavane besede iz Mateja 25:31, kjer piše: »Ko bo Sin človekov prišel v svoji slavi in vsi angeli z njim, tedaj bo sédel na svoj veličastni prestol.« Pisalo je, da je Jezus leta 1914 sicer postal kralj Božjega kraljestva, vendar ni »sédel na svoj veličastni prestol« kot Sodnik »vseh narodov«. (Mat. 25:32; primerjaj Daniel 7:13.) Toda prilika o ovcah in kozlih Jezusa opisuje predvsem v vlogi sodnika. (Beri Matej 25:31–34, 41, 46.) Jezus torej leta 1914 še ni nastopil v vlogi sodnika vseh narodov, zato tega leta ni mogel začeti soditi o tem, kdo je ovca in kdo kozel. * Kdaj bo potem Jezus začel soditi?

12. a) Kdaj bo Jezus prvič nastopil v vlogi sodnika vseh narodov? b) Kateri dogodki so opisani v Mateju 24:30, 31 in 25:31–33, 46?

  12 Jezus je v svoji prerokbi o zadnjih dneh odkril, da bo v vlogi sodnika vseh narodov prvič nastopil po uničenju krive religije. Kot smo že omenili v  8. odstavku, so nekateri dogodki, do katerih bo prišlo v tistem obdobju, zapisani v Mateju 24:30, 31. Med branjem teh vrstic boš opazil, da Jezus v njih napoveduje dogodke, podobne tistim, ki jih omenja v priliki o ovcah in kozlih. Na primer: Sin človekov pride v slavi in skupaj z angeli; vsi narodi so zbrani; tisti, za katere je razsojeno, da so ovce, dvignejo svoje glave, ker jih čaka »večno življenje«; * tisti, za katere je razsojeno, da so kozli, pa se tolčejo po prsih, saj spoznajo, da jih čaka »večno iztrebljenje«. (Mat. 25:31–33, 46)

13. a) Kdaj bo Jezus sodil o tem, kdo izmed ljudi je ovca in kdo kozel? b) Kako to razumevanje vpliva na naš pogled na oznanjevanje?

 13 Kaj lahko po vsem tem sklenemo? Jezus bo o tem, kdo izmed ljudi iz vseh narodov je ovca in kdo kozel, sodil takrat, ko bo prišel med veliko stisko. Nato pa bodo kozlom podobni posamezniki na vrhuncu velike stiske v harmagedonu za večno iztrebljeni. Kako to razumevanje vpliva na naš pogled na oznanjevanje? Pomaga nam videti, kako zelo pomembno je to delo. Do začetka velike stiske imajo ljudje še vedno čas spremeniti mišljenje in stopiti na ozko pot, »ki vodi v življenje«. (Mat. 7:13, 14) Seveda lahko  imajo ljudje zdaj stališče, ki je značilno za ovce ali pa za kozle. Toda zapomnimo si, da bo do končne sodbe o tem, kdo je ovca in kdo kozel, prišlo med veliko stisko. Zato imamo vse razloge, da še naprej kar največ ljudem ponujamo priložnost, da prisluhnejo kraljestvenemu sporočilu in ga sprejmejo.

Ljudje imajo do začetka velike stiske še vedno čas, da spremenijo svoje mišljenje. (Glej  odstavek 13.)

KDAJ PRIDE JEZUS?

14., 15. Katere štiri svetopisemske vrstice se nanašajo na čas, ko bo Kristus prišel kot Sodnik?

 14 Ali nadaljnje preiskovanje Jezusove prerokbe odkrije, da bi morali spremeniti tudi pogled na razumevanje časovnega okvira drugih pomembnih dogodkov? Odgovor najdemo v prerokbi sami. Poglejmo, kako.

15 Jezus se v delu svoje prerokbe, ki je zapisana v Mateju 24:29–25:46, osredinja predvsem na to, kar se bo dogajalo v teh zadnjih dneh in med prihajajočo veliko stisko. V teh vrsticah osemkrat omeni svoj prihod. Glede velike stiske pravi: »Videli bodo Sina človekovega prihajati na nebeških oblakih.« »Ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« »Sin človekov [bo] prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« V svoji priliki o ovcah in kozlih pa Jezus pove: »Sin človekov [bo] prišel v svoji slavi.« (Mat. 24:30, 42, 44; 25:31) Vsaka od teh štirih vrstic se nanaša na čas, ko bo Kristus prišel kot Sodnik. In kje v Jezusovi prerokbi najdemo ostale štiri omembe prihoda?

16. V katerih drugih svetopisemskih vrsticah je še omenjen Jezusov prihod?

16 Jezus glede zvestega in preudarnega sužnja pravi: »Srečen ta suženj, če ga gospodar ob svojem prihodu najde, da tako dela!« V priliki o devicah Jezus reče: »Medtem ko so [. . .] kupovale [olje], pa je prišel ženin.« V priliki o talentih Jezus pojasni: »Po dolgem času pa je gospodar teh sužnjev prišel.« Gospodar iz te prilike reče: »Jaz pa bi ob svojem prihodu prejel to, kar je mojega.« (Mat. 24:46; 25:10, 19, 27) Na kateri čas se navezujejo te štiri omembe Jezusovega prihoda?

17. Kaj je v naših publikacijah pisalo glede prihoda, ki je omenjen v Mateju 24:46?

 17 V preteklosti smo v naših publikacijah pisali, da se slednje štiri omembe prihoda nanašajo na Jezusov prihod leta 1918. Vzemimo za zgled to, kar je Jezus povedal o »zvestem in preudarnem sužnju«. (Beri Matej 24:45–47.) Razumeli smo, da je »prihod«, omenjen v 46. vrstici, povezan s časom, ko naj bi Jezus prišel, da bi preveril duhovno stanje maziljencev leta 1918; razumeli smo tudi, da je bil suženj postavljen čez vse gospodarjevo imetje leta 1919. (Mal. 3:1) Vendar pa nadaljnja preiskava Jezusove prerokbe kaže na to, da je treba spremeniti razumevanje časovnega okvira nekaterih vidikov te prerokbe. Zakaj?

18. Kaj lahko na podlagi preučevanja celotne Jezusove prerokbe sklenemo glede Jezusovega prihoda?

 18 Beseda priti oziroma prihajati, ki se omenja v vrsticah, napisanih pred Matejem 24:46, se dosledno nanaša na čas, ko Jezus pride, da med veliko stisko izreče in izvrši obsodbo. (Mat. 24:30, 42, 44) Na isti prihodnji čas sodbe se, kot smo to obravnavali v  12. odstavku, navezuje tudi Jezusov prihod, omenjen v Mateju 25:31. Zato je razumno skleniti, da se tudi prihod Jezusa, da postavi zvestega sužnja čez vse svoje imetje, o čemer beremo v Mateju 24:46, 47, nanaša na njegov prihodnji prihod med veliko stisko. Če preučimo celotno Jezusovo prerokbo, lahko jasno vidimo, da se vsaka od teh osmih omemb prihoda tiče prihodnjega časa sodbe med veliko stisko.

19. Katere spremembe v razumevanju smo pregledali in na kateri vprašanji bomo dobili odgovor v naslednjih člankih?

19 Pa na kratko ponovimo, kaj smo se naučili. V uvodu tega članka smo zastavili tri vprašanja z vprašalnico kdaj. Najprej smo se dotaknili tega, da se velika stiska ni začela leta 1914, ampak da bo nastopila, ko bodo Združeni narodi napadli Babilon Veliki. Nato smo ponovno pregledali, zakaj se Jezusovo sojenje o tem, kdo je ovca in kdo kozel, ni začelo leta 1914, temveč bo do tega prišlo med veliko stisko. In nazadnje smo pregledali, zakaj do tega, da Jezus pride, da bi postavil zvestega sužnja čez vse svoje imetje, ni prišlo leta 1919, ampak se bo to zgodilo med veliko stisko. Glede na vse to so vsa tri vprašanja z vprašalnico kdaj povezana z istim prihodnjim obdobjem – veliko stisko. Kako ta popravljeni pogled še vpliva na naše razumevanje ponazoritve o zvestem sužnju? In kako vpliva na naše razumevanje drugih Jezusovih prilik oziroma ponazoritev, ki se izpolnjujejo zdaj, v tem času konca? Tema pomembnima vprašanjema bomo posvetili pozornost v naslednjih člankih.

 

^ odst. 4 Odstavek 4: Več o tem si lahko prebereš v Stražnem stolpu, 15. februar 1994, strani 8–21, in 1. maj 1999, strani 8–20.

^ odst. 8 Odstavek 8: Eden od dogodkov, omenjenih v teh vrsticah, je zbiranje izbranih. (Mat. 24:31) Zato je videti, da bodo vsi maziljenci, ki bodo po koncu uvodnega dela velike stiske še na zemlji, v nekem trenutku pred bitko harmagedon vzeti v nebesa. To je spremenjeno razumevanje tega, kar je o tej temi pisalo v rubriki »Vprašanja bralcev« v angleškem Stražnem stolpu, 15. avgust 1990, stran 30.

^ odst. 11 Odstavek 11: Glej Stražni stolp, 15. oktober 1995, strani 18–28.

^ odst. 12 Odstavek 12: Glej vzporedno poročilo v Luku 21:28.