Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Junij 2013

Starešine – ali boste poživili »utrujeno dušo«?

Starešine – ali boste poživili »utrujeno dušo«?

Angela *, nekaj čez 30 let stara sestra, je malce nervozna. Na obisk prihajata starešina. Kaj ji bosta povedala? Res je, da je izpustila nekaj shodov, ampak cel dan skrbeti za ostarele ljudi jo zelo utrudi. Poleg vsakodnevnih skrbi, ki jih ima, jo tare še skrb za mamino zdravje.

Če bi ti obiskal Angelo, kako bi spodbudil to »utrujeno dušo«? (Jer. 31:25) Predvsem pa, kako bi se pripravil na pastirski obisk, s katerim bi jo poživil?

RAZMISLI O OKOLIŠČINAH POSAMEZNEGA BRATA ALI SESTRE

Vsi smo kdaj pa kdaj utrujeni zaradi posvetnega dela ali teokratičnih odgovornosti. Prerok Daniel je bil na primer »povsem izčrpan«, ko je dobil videnje, ki ga ni mogel razumeti. (Dan. 8:27) K njemu je prišel angel Gabriel in mu pomagal. Ta Božji sel je Danielu pomagal videnje bolje razumeti. Zagotovil mu je, da je Jehova slišal njegove molitve in da je še vedno »zelo ljubljen«. (Dan. 9:21–23) Nekoč kasneje je tega preroka, ko je bil izčrpan, z dobro izbranimi besedami okrepil tudi neki drug angel. (Dan. 10:19)

Pred obiskom razmisli o okoliščinah brata ali sestre.

Tudi ti lahko narediš nekaj podobnega, ko obiščeš sovernika, ki je utrujen ali brez volje. Preden pa ga obiščeš, si vzemi čas in razmisli o njegovih okoliščinah. Katere težave ga mučijo? Kako mu te morda jemljejo energijo? Katere lepe lastnosti ima? Richard, ki je starešina že  več kot 20 let, pravi: »Usmerim se na dobre strani bratov in sester.« Dodaja še: »Če pred obiskom skrbno razmislim o njihovih okoliščinah, lažje najdem spodbudne besede, ki ustrezajo njihovim potrebam.« Če boš s seboj vzel še enega starešina, zakaj ne bi o okoliščinah brata ali sestre razmislila skupaj?

POSKRBI ZA SPROŠČENO VZDUŠJE

Verjetno se strinjaš, da govoriti o svojih občutkih ni vedno prijetno. Bratu ali sestri se morda ni lahko odpreti starešinam, ki ga obiščejo. Kako lahko torej prebiješ led? Z iskrenim nasmehom in nekaj pomirjujočimi besedami se da marsikaj doseči. Michael je starešina že več kot 40 let in svoj obisk pogosto začne takole: »Veš, za starešina je nekaj najlepšega to, da lahko obišče brate in sestre na njihovih domovih in jih bolje spozna. Zato sem se tega obiska že prav veselil.«

Lahko se odločiš, da boš nekje na začetku obiska izrekel iskreno molitev. Apostol Pavel je v molitvah upravičeno poudaril vero, ljubezen in zdržljivost svojih bratov in sester. (1. Tes. 1:2, 3) S tem da v molitvi omeniš lepe lastnosti sovernika, pravzaprav pripraviš svoje srce in tudi njegovo na krepilen pogovor. Poleg tega lahko tvoje besede delujejo blagodejno. »Tu in tam vsi pozabimo, da naredimo tudi veliko dobrega,« pravi Ray, starešina z mnogimi izkušnjami. »In kadar nas kdo spomni na te dobre stvari, je to kakor balzam za dušo.«

PODELI KAK DUHOVNI DAR

Posnemaš lahko Pavla in soverniku poveš kakšno svetopisemsko misel, tudi če je to samo ena vrstica, in mu s tem podeliš »duhovni dar«. (Rim. 1:11) Sovernik, ki je potrt, se morda počuti nekoristnega podobno kakor psalmist, ki je sebe primerjal z izsušenim »mehom v dimu«.  (Ps. 119:83, 176) Potem ko mu na kratko pojasniš ta izraz, mu lahko še poveš, da si prepričan, da ni pozabil Božjih zapovedi, kakor jih tudi psalmist ni.

Ali se ne bi ponazoritev o izgubljeni drahmi podobno dotaknila srca sestre, ki se je oddaljila od občine oziroma se upočasnila? (Luk. 15:8–10) Ta izgubljeni kovanec je bil mogoče del dragocene ogrlice, izdelane iz mnogih srebrnih kovancev. Če s sestro razpravljaš o tej ponazoritvi, ji lahko pomagaš uvideti, da je dragocen del krščanske občine. Nato pa lahko poudariš, da je Jehovu zelo mar zanjo kot za eno od njegovih ovčic.

Naši soverniki običajno radi izrazijo svoje misli o svetopisemskih vrsticah. Zato ne govori samo ti! Po prebrani vrstici, ki se nanaša na njihove okoliščine, lahko izpostaviš ključno besedo oziroma besedno zvezo in jih prosiš, naj jo komentirajo. Starešina lahko denimo po branju 2. Korinčanom 4:16 vpraša: »Ali si že kdaj osebno izkusil, kako te je Jehova obnovil?« S tem boš lahko prispeval k temu, da se boste »medsebojno spodbujali«. (Rim. 1:12)

Naši soverniki običajno radi izrazijo svoje misli o svetopisemskih vrsticah.

Sovernika lahko poživiš tudi tako, da z njim razpravljaš o kakem svetopisemskem liku, ki je doživel kaj podobnega kakor on. Nekdo, ki je potrt, se bo verjetno zlahka poenačil na primer z Ano ali Epafroditom, s posameznikoma, ki sta bila včasih potrta, toda še vedno dragocena v Božjih očeh. (1. Sam. 1:9–11, 20; Fil. 2:25–30) Zakaj torej ne bi razpravljal o kakem lepem svetopisemskem zgledu, če se ti ponudi priložnost za to?

ŠE NAPREJ SE ZANIMAJ ZA BRATA ALI SESTRO

Iskreno skrb za brate in sestre lahko pokažeš tako, da se zanje zanimaš še potem, ko jih obiščeš. (Apd. 15:36) Ob koncu obiska se morda lahko z njimi dogovoriš za oznanjevanje. Bernard, izkušen starešina, na primer sovernika, katerega je pred kratkim obiskal, ob ponovnem snidenju morda vpraša »Povej mi, se je obneslo tisto?« in s tem taktno namigne na nasvet, ki ga je dal. Takšno osebno zanimanje ti bo pomagalo ugotoviti, ali je potrebna nadaljnja pomoč.

Naši bratje in sestre bolj kot kdaj prej potrebujejo občutek, da je nekomu mar zanje, da jih razume in da jih ima rad. (1. Tes. 5:11) Zato si pred pastirskim obiskom vzemi čas in razmisli o sovernikovih okoliščinah. O tem tudi moli. Izberi ustrezne svetopisemske vrstice. Če boš tako ravnal, boš našel prave besede, ki bodo poživile »utrujeno dušo«.

^ odst. 2 Imena so spremenjena.