Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  junij 2013

Cenimo Jehovovo velikodušnost in razumnost

Cenimo Jehovovo velikodušnost in razumnost

»Jehova je dober do vseh in njegovo usmiljenje počiva na vseh njegovih delih.« (PS. 145:9)

1., 2. Katero priložnost imajo Jehovovi prijatelji?

»POROČENA sva že skoraj 35 let,« pravi kristjanka po imenu Monika. »Drug drugega zelo dobro poznava. Kljub temu pa po vseh teh letih drug o drugem še vedno spoznava kaj novega.« Prav gotovo enako velja tudi za mnoge druge zakonske zveze in prijateljstva.

2 Tiste, ki jih imamo radi, nam je v veselje vedno bolj spoznavati. Seveda pa nam je od vseh prijateljstev, ki jih negujemo, najpomembnejše prijateljstvo z Jehovom. O njem nikoli ne bomo mogli spoznati vsega. (Rim. 11:33) Vso večnost bomo imeli priložnost in veselje spoznavati Jehovove lastnosti in jih tako vedno bolj ceniti. (Prid. 3:11)

3. Kaj si bomo pobliže ogledali v tem članku?

3 V prejšnjem članku je bilo pojasnjeno, kako lahko še bolj cenimo Jehovovo dostopnost in nepristranskost. Zdaj pa si pobliže oglejmo še dve Jehovovi privlačni lastnosti: velikodušnost in razumnost. Tako se bomo še jasneje zavedali resničnosti besed: »Jehova je dober do vseh in njegovo usmiljenje počiva na vseh njegovih delih.« (Ps. 145:9)

JEHOVA JE VELIKODUŠEN

4. Kaj je bistvo prave velikodušnosti?

4 Kaj pomeni biti velikodušen? Odgovor se skriva v Jezusovih besedah, zapisanih v Apostolskih delih 20:35: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« Jezus je s to preprosto izjavo zajel bistvo prave velikodušnosti. Velikodušen človek rade volje, z veseljem razdaja svoj čas, moči in sredstva v dobro drugih. Velikodušnost se torej ne meri po velikosti darila, temveč po vzgibu darovalca. (Beri 2. Korinčanom 9:7.) Nihče ni velikodušnejši od našega »srečnega Boga«, Jehova. (1. Tim. 1:11)

5. Kako vse Jehova kaže velikodušnost?

 5 Kako Jehova kaže, da je velikodušen? Skrbi za potrebe vseh ljudi, tudi tistih, ki ga še ne častijo. Tako je, »Jehova je dober do vseh«. »Daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnimi in dobrimi in da dežuje na pravične in nepravične.« (Mat. 5:45) Zato je lahko apostol Pavel, ko je govoril nevernim, glede Jehova rekel: »Delal [je] dobro: dajal vam je dež z neba, rodovitne čase in obilje hrane ter napolnjeval vaše srce z dobro voljo.« (Apd. 14:17) Jasno je torej, da je Jehova velikodušen do vseh ljudi. (Luk. 6:35)

6., 7. a) Še zlasti za potrebe koga Jehova z veseljem skrbi? b) Povej zgled, kako Bog skrbi za svoje zveste častilce.

6 Jehova pa je še zlasti vesel, da lahko skrbi za potrebe svojih zvestih častilcev. Kralj David je ugotovil naslednje: »Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem nikoli videl, da bi bil pravični zapuščen niti da bi njegovi otroci prosili kruha.« (Ps. 37:25) Mnogi zvesti kristjani so se sami prepričali o takšni Jehovovi skrbi. Oglejmo si zgled.

7 Pred nekaj leti se je polnočasna oznanjevalka Nancy znašla v težkem položaju. »Do naslednjega dne sem potrebovala 51 evrov, da bi lahko plačala najemnino,« se spominja Nancy. »Nisem vedela, kako bom zbrala skupaj ta denar. Glede tega sem molila, nato pa šla v službo. Bila sem natakarica in tisti večer nisem pričakovala veliko napitnin, saj je bil to dan v tednu, ko ponavadi ni bilo veliko gostov. Na moje presenečenje pa je v restavracijo prišlo kar nekaj gostov. Ko sem na koncu izmene preštela vso napitnino, ki sem jo dobila, je je bilo 51 evrov.« Nancy je prepričana, da ji je Jehova velikodušno priskrbel ravno to, kar je potrebovala. (Mat. 6:33)

8. Katero je Jehovovo najvelikodušnejše darilo?

8 Vsakomur je na voljo tudi Jehovovo najvelikodušnejše darilo. In katero je to darilo? Odkupna žrtev njegovega Sina. Jezus je rekel: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« (Jan. 3:16) Tu omenjena beseda »svet« se nanaša na človeštvo. Jehova torej svoje najvelikodušnejše darilo da vsem, ki se ga odločijo sprejeti. Tisti, ki verujejo v Jezusa, bodo imeli življenja v obilju – imeli bodo večno življenje! (Jan. 10:10) Ali sploh obstaja še kak večji dokaz za to, da je Jehova velikodušen?

V VELIKODUŠNOSTI POSNEMAJMO JEHOVA

Izraelci so bili spodbujeni, naj v velikodušnosti posnemajo Jehova. (Glej odstavek 9.)

9. Kako lahko v velikodušnosti posnemamo Jehova?

 9 Kako lahko v velikodušnosti posnemamo Jehova? Jehova »nas nam v  užitek bogato oskrbuje z vsem«, zato bi tudi mi morali biti »pripravljeni deliti z drugimi«, in tako prispevati k njihovemu veselju. (1. Tim. 6:17–19) S svojimi sredstvi radi kupimo darilo komu, ki nam je drag, in pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. (Beri 5. Mojzesova 15:7.) Kaj nas lahko spomni na to, da bi bili velikodušni? Nekateri kristjani se ravnajo po praktičnem načelu: kadar dobijo darilo, iščejo priložnosti, da bi tudi sami dali komu kakšno darilo. Krščanska občina je blagoslovljena s številnimi brati in sestrami, ki razvijajo velikodušnost.

10. Kateri je eden od najboljših načinov, da pokažemo velikodušnost?

10 Eden najboljših načinov, da pokažemo velikodušnost, je, da se razdajamo v besedah in dejanjih. Kako pa lahko to delamo? Tako da svoj čas in moči porabljamo za to, da drugim pomagamo in jih spodbujamo. (Gal. 6:10) Da bi ugotovili, kako uspešni smo pri tem, se lahko vprašamo: »Ali drugi ob meni začutijo, da sem se pripravljen razdajati in prisluhniti njihovim skrbem? Ali takrat, ko me kdo prosi, da bi mu pomagal pri kakem delu ali da bi zanj kaj opravil, rečem da, kadar koli je to le mogoče? Kdaj sem nazadnje koga od družinskih članov ali sovernikov iskreno pohvalil?« Če upoštevamo nasvet »Dajajte«, se bomo gotovo zbližali z Jehovom pa tudi z našimi prijatelji. (Luk. 6:38; Preg. 19:17)

11. Povej nekaj možnosti, kako smo lahko velikodušni do Jehova.

 11 Velikodušni smo lahko tudi do Jehova. Sveto pismo nas spominja: »Izkazuj čast Jehovu s svojimi dragocenostmi.« (Preg. 3:9) K tem »dragocenostim« spadajo naš čas, moči in sredstva, ki jih lahko po lastni volji uporabljamo za njegovo  službo. Tudi otroci se lahko naučijo biti velikodušni do Jehova. »Ko v kraljestveni dvorani kot družina damo prispevek, pustiva otrokoma, da vržeta denar v prispevčno skrinjico,« pravi njun oče Jason. »Pri tem zelo uživata, saj tako dasta nekaj Jehovu, kot to sama rečeta.« Otroci, ki že v svojih zgodnjih letih okusijo veselje ob dajanju Jehovu, bodo do njega verjetno velikodušni tudi, ko odrastejo. (Preg. 22:6)

JEHOVA JE RAZUMEN

12. Kaj pomeni biti razumen?

12 Nadaljnja Jehovova privlačna lastnost je razumnost. Kaj pa pomeni biti razumen? Beseda, ki se v Prevodu novi svet ponavadi prevaja z »razumen«, v izvirnem jeziku dobesedno pomeni »takšen, ki zna popuščati«. (Titu 3:1, 2) Kdor je razumen, ne vztraja vedno pri črki zakona, niti ni po nepotrebnem strog, neizprosen ali oster. Z drugimi si prizadeva ravnati blago in pri tem upošteva njihove okoliščine. Drugim je tudi pripravljen prisluhniti, in kadar je primerno, popustiti njihovim željam in prilagoditi svoje zahteve.

13., 14. a) Kako Jehova kaže, da je razumen? b) Kaj se o razumnosti lahko naučimo iz tega, kako je Bog ravnal z Lotom?

13 Kako Jehova kaže, da je razumen? Prijazno upošteva občutke svojih služabnikov in je pogosto pripravljen ugoditi njihovim prošnjam. Razmisli na primer, kako je Jehova ravnal s pravičnim Lotom. Ko se je odločil uničiti mesti Sodomo in Gomoro, je dal Lotu jasno navodilo, naj zbeži v gore. Toda Lot ga je iz nekega razloga prosil, da bi smel zbežati drugam. Samo pomisli, Lot je Jehova pravzaprav prosil, naj spremeni navodila! (Beri 1. Mojzesova 19:17–20.)

14 Lotu bi kdo lahko hitro prisodil, da je slabič ali da je neposlušen. Konec koncev ni dvoma, da bi Jehova lahko Lota ohranil pri življenju kjer koli, zato so bili Lotovi strahovi povsem odveč. Toda dejstvo je bilo, da je Lot imel svoje strahove – čutil je pač tako, kakor je čutil, in Jehova je popustil oziroma ugodil njegovi prošnji. Lotu je dovolil zbežati v mesto, ki ga je pred tem nameraval uničiti. (Beri 1. Mojzesova 19:21, 22.) Jasno je torej, da Jehova ni niti neizprosen niti tog. Zna popustiti in je razumen.

15., 16. Kako je to, da je Jehova razumen, razvidno iz Postave? (Glej sliko pri naslovu.)

15 Razmisli še o enem zgledu Jehovove razumnosti. Ta je razviden iz Postave, dane Mojzesu. Če je bil Izraelec preveč reven, da bi kot žrtev daroval jagnje ali kozliča, je lahko daroval dve grlici ali dva golobiča. Kaj pa, če je bil Izraelec tako reven, da ni imel niti za dva golobiča? Jehova je dovolil, da takšen Izraelec daruje malo moke. Vendar bodi pozoren na pomembno podrobnost: moka ni smela biti kakršna koli moka, ampak je morala biti »fina moka«, takšna, ki je bila namenjena častnim gostom. (1. Mojz. 18:6) Zakaj je to pomembno? (Beri 3. Mojzesova 5:7, 11.)

16 Predstavljaj si, da si Izraelec, in to precej reven. Ko prideš k svetemu šotoru z malo moke, ki jo želiš darovati kot žrtev, vidiš tam bogatejše Izraelce, ki prinašajo živali. Morda te je sram, saj je tvoja moka videti čisto nepomembna žrtev. Potem pa se spomniš, da je v Jehovovih očeh tvoja daritev pomembna. Zakaj? Med drugim zato, ker je Jehova zahteval, da mora biti moka čim boljše kakovosti. Jehova je revnejšim Izraelcem pravzaprav sporočal: Vem, da ne morete dati toliko kot drugi, vem pa tudi, da je to, kar dajete, najboljše, kar lahko daste. Jehova s tem, da upošteva omejitve in okoliščine svojih  služabnikov, vsekakor kaže, da je razumen. (Ps. 103:14)

17. Kakšno služenje Jehova zagotovo sprejema?

 17 Zavest, da Jehova v svoji razumnosti sprejema to, da mu služimo iz vse duše, nam je lahko v tolažbo. (Kol. 3:23) Starejša sestra iz Italije po imenu Constance je povedala: »Pripovedovati drugim o svojem Stvarniku je že od nekdaj moje najljubše opravilo. Zato še vedno oznanjujem in z drugimi preučujem Biblijo. Včasih obžalujem, da zaradi slabega zdravja ne morem narediti več. Toda zavedam se, da Jehova pozna moje omejitve, da me ljubi in ceni tisto, kar zmorem narediti.«

V RAZUMNOSTI POSNEMAJMO JEHOVA

18. Kako lahko starši med drugim posnemajo Jehovov zgled?

18 Kako lahko posnemamo Jehova v razumnosti? Pomislimo še enkrat, kako je Jehova ravnal z Lotom. Jehova je bil tisti, ki je imel avtoriteto, vseeno pa je prijazno prisluhnil Lotu, ko mu je ta izrazil svoje občutke. Poleg tega je Bog Lotovi prošnji ugodil. Ali lahko, če si oče ali mati, posnemaš Jehova? Ali lahko prisluhneš prošnjam svojih otrok, in če je primerno, ustrežeš njihovim željam? V zvezi s tem je v Stražnem stolpu, 1. september 2007, pisalo, da morda nekateri starši, ko razpravljajo o družinskih pravilih, za mnenje povprašajo tudi svoje otroke. Starši se na primer odločijo, da bodo otrokom določili uro, ob kateri morajo biti doma, in do tega imajo vso pravico. Kljub temu pa bodo morda krščanski starši prisluhnili temu, kaj si o uri, ki so jo določili, mislijo otroci. Morda se bodo včasih odločili, da bodo glede te ure kaj spremenili, vendar bodo pri tem pazili, da to ne bo na škodo upoštevanja biblijskih načel. Starši utegnejo ugotoviti, da kadar pri določanju družinskih pravil prisluhnejo mnenju otrok, ti potem ta pravila lažje razumejo in jih tudi raje ubogajo.

19. Kako si lahko starešine prizadevajo posnemati Jehova v razumnosti?

19 Občinski starešine si prizadevajo posnemati Jehova v razumnosti tako, da upoštevajo okoliščine sovernikov. Spomni se, da je Jehova cenil celo žrtve, ki so jih darovali revnejši Izraelci. Podobno so morda nekateri bratje in sestre zaradi zdravstvenih težav ali visoke starosti zelo omejeni v tem, koliko lahko oznanjujejo. Kaj, če so ti dragi bratje in sestre zaradi teh svojih omejitev potrti? Starešine jim bodo prijazno zagotovili, da jih ima Jehova rad, ker mu dajejo svoje najboljše. (Mar. 12:41–44)

20. Ali biti razumen pomeni prizanašati si v službi Bogu? Pojasni.

20 Seveda ne bi smeli nikoli misliti, da biti razumen pomeni biti dober s seboj, torej si prizanašati v službi Bogu. (Mat. 16:22) Ne želimo iti po liniji najmanjšega odpora, nato pa se izgovarjati na to, da ravnamo razumno, ampak bi morali glede podpiranja dela v prid Kraljestva upoštevati nasvet: »Na vso moč si prizadevajte.« (Luk. 13:24) Trudimo se torej biti uravnovešeni pri upoštevanju dveh načel: po eni strani si v naši službi Bogu ne želimo prizanašati, po drugi strani pa vemo, da Jehova od nas nikoli ne pričakuje več, kot mu lahko damo. Če mu dajemo svoje najboljše, smo lahko prepričani, da je zadovoljen. Ali nismo veseli, da služimo tako hvaležnemu in razumnemu Gospodarju? V naslednjem članku bomo pregledali še dva vidika Jehovove privlačne osebnosti. (Ps. 73:28)

»Izkazuj čast Jehovu s svojimi dragocenostmi.« (Preg. 3:9) (Glej odstavek 11.)

»Kar koli delate, delajte to iz vse duše.« (Kol. 3:23) (Glej odstavek 17.)