Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JUNIJ 2013

Kar najbolj cenimo Jehovove lastnosti

Kar najbolj cenimo Jehovove lastnosti

»Posnemajte Boga kakor njegovi ljubljeni otroci.« (EFEŽ. 5:1)

1. a) O katerih Jehovovih lastnostih lahko kristjan razmišlja? b) Kako nam bo koristilo, če bomo preiskovali Božje lastnosti?

KATERE lastnosti ti pridejo na misel, ko pomisliš na Jehovovo osebnost? Mnogi med nami pomislimo na ljubezen, pravičnost, modrost in moč. Vendar vemo, da ima Jehova še mnogo drugih privlačnih lastnosti. Pravzaprav bi lahko našteli več kot 40 Jehovovih lastnosti, in vsaka od njih je že bila obravnavana v naših publikacijah. Samo pomisli, kako velik zaklad zanimivih dejstev o Jehovovi osebnosti čaka, da ga odkrijemo pri osebnem preučevanju ali družinskem čaščenju! Kako vse nam lahko takšno preučevanje koristi? Še bolj lahko začnemo ceniti našega nebeškega Očeta. In bolj ko cenimo Jehova, bolj se želimo z njim zbližati in ga posnemati. (Joz. 23:8; Ps. 73:28)

2. a) Ponazori, kako lahko začnemo še bolj ceniti Jehovove lastnosti. b) O čem bomo razpravljali?

2 Kaj pa pomeni nekaj »ceniti«? V tem članku bomo to besedo uporabljali v pomenu prisojati nečemu pravo vrednost. Cenjenje se lahko postopoma veča. Naj ponazorimo: Neka nova jed nam je lahko postopoma vedno bolj všeč. Najprej nas pritegne njen vonj, nato uživamo v vsakem grižljaju posebej in nazadnje nam je tako všeč, da si jo pripravimo še sami. Podobno lahko začnemo vedno bolj ceniti katero od Jehovovih lastnosti. Najprej se z njo seznanimo, nato o njej premišljujemo in nazadnje jo posnemamo v svojem življenju. (Efež. 5:1) Ta članek in naslednja dva nam bodo pomagali še bolj ceniti tiste Božje lastnosti, o katerih morda ne razmišljamo tako pogosto kakor o glavnih lastnostih. Glede vsake od njih se bomo vprašali: Kaj pomeni? Kako jo kaže Jehova? In kako jo lahko po Jehovovem zgledu kažemo mi?

 JEHOVA JE DOSTOPEN

3., 4. a) Kako bi opisal nekoga, ki je dostopen? b) Kako nam Jehova zagotavlja, da je dostopen?

3 Prva lastnost, ki si jo bomo pogledali, je dostopnost. Kako bi opisal posameznika, ki je dostopen? Morda bi rekel: »To je nekdo, ki je prijazen, ki se da na voljo in ki je pripravljen za pogovor.« Pogosto lahko to, ali je posameznik dostopen ali ne, ugotoviš tako, da poslušaš, kaj govori, in da opazuješ njegovo govorico telesa – kretnje, izraz obraza in druge neverbalne znake.

4 Kako Jehova kaže, da je dostopen? Čeprav je Jehova vsemogočni stvarnik našega prostranega vesolja, nam zagotavlja, da je pripravljen in željan prisluhniti našim molitvam in se odzvati nanje. (Beri Psalm 145:18; Izaija 30:18, 19.) Z njim se lahko kadar koli in kjer koli pogovarjamo, kolikor dolgo želimo. K njemu se lahko bližamo brez zadržkov, saj vemo, da nas za to ne bo nikoli pograjal. (Ps. 65:2; Jak. 1:5) Da bi prepoznali njegovo željo, da se mu približamo, je v Božji Besedi opisan s človeškimi značilnostmi. Psalmist David je denimo napisal, da Jehova upira oči v nas in da nas njegova desnica čvrsto drži. (Ps. 34:15; 63:8) Prerok Izaija je Jehova primerjal s pastirjem, ko je rekel: »Jagnjeta bo zbiral s svojo roko, nosil jih bo v svojem naročju.« (Iza. 40:11) Pomisli! Jehova hoče, da smo mu blizu tako, kot je skrbnemu pastirju blizu majhno jagnje, katero vzame v svoje naročje. Imamo zares dostopnega Očeta! Kako lahko Jehova v tem posnemamo?

NADVSE CENJENA LASTNOST

5. Zakaj je za starešine pomembno, da so dostopni?

5 Nedavno je bilo gorečim Pričam z različnih kontinentov postavljeno vprašanje: »Katero lastnost pri starešinu najbolj ceniš?« Velika večina je odgovorila: »To, da je dostopen.« Sicer si mora vsak kristjan prizadevati, da bi ta lastnost pri  njem kar najbolj prišla do izraza, vendar je še zlasti za starešine pomembno, da so dostopni. (Iza. 32:1, 2) Neka sestra je o tem, zakaj je po njenem mnenju ta lastnost tako zelo pomembna, dejala: »Samo če je starešina dostopen, nam lahko koristijo tudi druge lepe lastnosti, ki jih morda ima.« Ali si opazil logiko v tem komentarju? Kaj pa posameznika naredi dostopnega?

6. Kaj najbolj prispeva k dostopnosti posameznika?

6 Dostopnost je neločljivo povezana z iskrenim zanimanjem za druge. Če je starešinu mar za druge in če se je zanje voljan razdajati, bodo bratje in sestre ter tudi otroci verjetno začutili, da se rad zanima za druge. (Mar. 10:13–16) Dvanajstletni Carlos pravi: »Ko v dvorani opazujem starešine, vidim, da so nasmejani in prijazni, in to mi je pri njih všeč.« Seveda ni dovolj, če starešina le reče, da je dostopen, to lastnost naj bi tudi kazal. (1. Jan. 3:18) Kako lahko to dela?

7. Zakaj je lahko nošenje zborovalne kartice pogosto povod za pogovor in kaj se lahko iz tega naučimo?

7 Naj ponazorimo. Pred časom se je neki brat z letalom vračal domov z zborovanja v tujini in je nosil zborovalno kartico. Ko je kartico, na kateri je pisalo »Naj pride Božje kraljestvo!«, videl stevard, je bratu rekel: »Naj le pride – o tem bi se rad z vami več pogovoril.« Kasneje sta se res pogovarjala in stevard je z veseljem sprejel naše revije. Mnogi med nami smo že imeli podobne izkušnje. Zakaj pa je zborovalna kartica pogosto povod za pogovor? Ker v nekem smislu ljudem sporoča: »Brez zadržkov pristopi k meni. Vprašaj me, kam grem.« Zborovalna kartica je viden znak, ki ljudem da vedeti, da se radi pogovarjamo o svojem prepričanju. Podobno tudi krščanski starešine želijo kazati vidne znake, s katerimi sočastilcem sporočajo: »Kar pristopi k meni.« Pa spoznajmo nekaj teh znakov.

8. Kako starešine kažejo, da se iskreno zanimajo za druge, in kako to vpliva na občino?

8 Navade se utegnejo razlikovati od dežele do dežele, toda če se bratom in sestram nasmehnemo, jim s stiskom roke izkažemo dobrodošlico in jih sproščeno pozdravimo, jim s tem običajno pokažemo, da se iskreno zanimamo zanje. Kdo naj bi v tem prevzel pobudo? Bodi pozoren na zgled, ki ga je dal Jezus. Matej poroča, da je Jezus, ko se je nekoč sestal s svojimi učenci, k njim »pristopil in jim spregovoril«. (Mat. 28:18) Starešine danes ravnajo enako, prevzamejo pobudo, pristopijo k sovernikom in z njimi spregovorijo. Kako lahko to vpliva na občino? Pionirka, ki ima 88 let, je povedala: »Ko me starešine ob vstopu v kraljestveno dvorano pričakajo s prisrčnim nasmehom in spodbudnimi besedami, se mi še bolj priljubijo.« Neka druga zvesta sestra je dodala: »Morda je videti malenkost, ampak kadar me starešina na shodu pozdravi z nasmehom, mi to pomeni zelo veliko.«

SO DOSTOPNI IN SE DAJO NA VOLJO

9., 10. a) Kakšen odličen zgled nam daje Jehova? b) Kako se lahko starešine dajo na voljo drugim?

 9 Jasno je, da nihče ne more pristopiti k nam, če se ne damo na voljo. Jehova nam je v tem odličen zgled. On »ni daleč nikomur izmed nas«. (Apd. 17:27) Starešine se med drugim dajo na voljo tako, da si pred krščanskimi shodi in po njih vzamejo čas za pogovore z brati in sestrami – mlajšimi in starejšimi. Neki pionir je dejal: »Kadar me  starešina vpraša, kako sem, ter se ustavi in mi prisluhne, se čutim cenjenega.« Sestra, ki služi Jehovu že skoraj 50 let, je povedala: »Starešine, ki si po shodu vzamejo nekaj časa za pogovor z mano, mi dajo občutek, da sem dragocena.«

10 Razumljivo je, da morajo krščanski pastirji poskrbeti tudi za druge odgovornosti. Toda na shodih naj bi si postavili za cilj, da se najprej posvetijo ovcam.

JEHOVA JE NEPRISTRANSKI

11., 12. a) Kaj pomeni biti nepristranski? b) Kako iz Biblije izvemo, da je Jehova nepristranski?

11 Nepristranskost je še ena privlačna Jehovova lastnost. Kaj pomeni biti nepristranski? Med drugim to pomeni biti objektiven, torej biti brez predsodkov oziroma nikogar favorizirati. Iskrena nepristranskost zajema dva elementa: stališče in dejanja. Zakaj sta potrebna oba? Ker je posameznik, samo če ima nepristransko stališče, spodbujen k temu, da z vsemi tudi ravna nepristransko. V Krščanskih grških spisih besedna zveza, prevedena z »ni pristranski«, v dobesednem pomenu označuje nekoga, ki ne gleda na obraz oziroma nikomur ne daje prednosti pred drugim. (Apd. 10:34) Potemtakem tisti, ki je nepristranski, spoštuje vse, ne glede na njihov zunanji videz ali okoliščine.

12 Najboljši zgled nepristranskosti je Jehova. V njegovi Besedi piše, da »ni pristranski« oziroma da »ni do nikogar pristranski«. (Beri Apostolska dela 10:34, 35; 5. Mojzesova 10:17.) To dokazuje dogodek iz Mojzesovih dni.

Zelofhadove hčere so cenile Božjo nepristranskost. (Glej odstavka 13, 14.)

13., 14. a) V kakšnem položaju se je znašlo pet Zelofhadovih hčera? b) Kako je Jehova pokazal nepristranskost?

 13 Malo preden so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, se je pet sester, ki še niso bile poročene, znašlo v neprijetnem položaju. Za kaj je šlo? Vedele so, da naj bi njihova družina v last prejela zemljišče, ki naj bi bilo dodeljeno njihovemu očetu, podobno kakor je bilo to pri drugih izraelskih družinah. (4. Mojz. 26:52–55) Toda njihov oče Zelofhad, ki je bil iz Manasejevega rodu, je umrl. Skladno z običajem naj bi pravica do posesti v deželi pripadla njegovim sinovom, toda on je imel samo hčere. (4. Mojz. 26:33) Ali naj bi bilo družinsko zemljišče glede na to, da v družini ni bilo sinov, izročeno sorodnikom, hčere pa naj bi ostale brez družinske dediščine?

14 Teh pet sester je pristopilo k Mojzesu in ga vprašalo: »Zakaj bi bilo ime našega očeta odstranjeno iz njegove rodbine, zato ker ni imel sina?« Prosile so ga: »Daj nam dedno posest sredi bratov našega očeta.« Ali se je Mojzes odzval z besedami »To pravilo ne pozna izjem«?  Ne, »njihovo zadevo [je] predložil Jehovu«. (4. Mojz. 27:2–5) Kakšen je bil odgovor? Jehova je Mojzesu rekel: »Zelofhádove hčere imajo prav. Vsekakor jim daj dedno posest sredi bratov njihovega očeta in poskrbi, da bo dediščina njihovega očeta prešla nanje.« Šel je še dlje. To izjemo je spremenil v pravilo in Mojzesu naročil: »Vzemimo, da bi kdo umrl, pa ne bi imel sina. V tem primeru njegovo dediščino prenesite na njegovo hčer.« (4. Mojz. 27:6–8; Joz. 17:1–6) Od takrat naprej so bile vse Izraelke, ki so se znašle v enakem neprijetnem položaju, deležne takšne zaščite.

15. a) Kako Jehova ravna s svojim ljudstvom, tudi s tistimi, ki so ranljivi? b) Katere druge svetopisemske pripovedi še odkrivajo, da je Jehova nepristranski?

15 To je bila res prijazna in nepristranska odločitev! Jehova je s temi ženskami, ki so bile v ranljivem položaju, ravnal podobno dostojanstveno kakor z Izraelci, ki so jim bile okoliščine bolj naklonjene. (Ps. 68:5) To je samo ena od številnih svetopisemskih pripovedi, ki poudarja pomirjajočo resnico: Jehova ravna nepristransko z vsemi svojimi služabniki. (1. Sam. 16:1–13; Apd. 10:30–35, 44–48)

JEHOVA LAHKO POSNEMAMO

16. Kako lahko razvijamo nepristranskost?

16 Kako lahko v nepristranskosti posnemamo Jehova? Spomni se: le če smo nepristranski, lahko z drugimi nepristransko tudi ravnamo. Res je, da vsi zase radi rečemo, da nimamo predsodkov in smo nepristranski. Toda verjetno se boš strinjal, da lastnih občutkov ni vedno enostavno objektivno presojati. Kaj torej lahko storimo, da bi ugotovili, ali nas imajo tudi drugi za nepristranske? Ko je denimo Jezusa zanimalo, kaj o njem pravijo drugi, je o tem takole povprašal svoje zaupne prijatelje: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« (Mat. 16:13, 14) Zakaj ne bi v tem posnemal Jezusa? Glede tega, ali si znan kot nepristranski, lahko vprašaš kakega prijatelja, ki je zanesljiv in odkrit. Kaj bi moral narediti, če ti prizna, da je pri tebi zaznati sledi rasnih, družbenih ali ekonomskih predsodkov? O svojih občutkih iskreno moli k Jehovu in ga prosi, naj ti pomaga spremeniti stališče, tako da ga boš lahko v nepristranskosti temeljiteje posnemal. (Mat. 7:7; Kol. 3:10, 11)

17. Kako lahko pokažemo, da smo do drugih nepristranski?

 17 V krščanski občini svojo željo, da bi v nepristranskosti posnemali Jehova, kažemo tako, da z vsemi brati in sestrami ravnamo dostojanstveno in smo do njih iz srca dobrotljivi. Ko gre na primer za izkazovanje gostoljubnosti, ne delamo razlike med sočastilci, torej povabimo tudi tiste, katerih preteklost ali poreklo je drugačno od našega, ter revne, sirote ali ovdovele. (Beri Galačanom 2:10; Jakob 1:27.) Prav tako smo nepristranski pri oznanjevanju Kraljestva. Dobro novico namreč želimo povedati vsakršnim ljudem, tudi tistim, ki prihajajo iz drugih dežel. Res smo veseli, da imamo biblijsko literaturo na voljo v kakih 600 jezikih. To je nadvse očiten dokaz nepristranskosti!

18. Kako nameravaš pokazati, da ceniš Jehovovo dostopnost in nepristranskost?

18 Jehova bomo vsekakor še bolj cenili, če si bomo vzeli čas za razmišljanje o tem, kako dostopen in nepristranski je. Večje cenjenje pa bi nas moralo spodbuditi k temu, da bi kar najbolj posnemali Jehovove lastnosti ter jih odsevali pri odnosih s sočastilci in tistimi, katerim oznanjujemo.

»Jehova je blizu vsem, ki ga kličejo.« (Ps. 145:18) (Glej odstavek 9.)

»Jehova, vaš Bog, [. . .] ni do nikogar pristranski.« (5. Mojz. 10:17) (Glej odstavek 17.)