Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) MAJ 2013

Izpolni svojo vlogo evangelizatorja

Izpolni svojo vlogo evangelizatorja

»Opravljaj delo evangelizatorja, temeljito opravi svojo službo.« (2. TIM. 4:5)

1. Zakaj lahko za Jehova rečemo, da je prvi in najpomembnejši evangelizator?

EVANGELIZATOR je nekdo, ki drugim govori o dobri novici. Prvi in najpomembnejši evangelizator je Bog Jehova. Jehova je takoj po uporu naših prastaršev oznanil dobro novico, da bo kača – oziroma Satan Hudič – uničena. (1. Mojz. 3:15) V nadaljnjih stoletjih je navdihnil zveste može, da so zapisali podrobnosti glede tega, kako bo z njegovega imena oprana sramota, kako bo popravljena škoda, ki jo povzroča Satan, in kako lahko ljudje znova dobijo priložnost, ki sta jo zapravila Adam in Eva.

2. a) Kakšno vlogo imajo angeli pri evangeliziranju? b) Kakšen vzorčni zgled je Jezus za evangelizatorje?

2 Tudi angeli so evangelizatorji. Oznanjajo dobro novico in obenem še drugim pomagajo pri širjenju te novice. (Luk. 1:19; 2:10; Apd. 8:26, 27, 35; Raz. 14:6) Kaj pa nadangel Mihael? Ko je kot Jezus živel na zemlji, je postal vzorčni zgled za tiste, ki bodo evangelizatorji. Njegovo življenje se je pravzaprav vrtelo okoli širjenja dobre novice! (Luk. 4:16–21)

3. a) Kaj je dobra novica, ki jo razglašamo? b) Kateri vprašanji nas kot evangelizatorje zanimata?

3 Jezus je svojim učencem zapovedal, naj bodo evangelizatorji. (Mat. 28:19, 20; Apd. 1:8) Apostol Pavel je svojega sodelavca Timoteja spodbudil: »Opravljaj delo evangelizatorja, temeljito opravi svojo službo.« (2. Tim. 4:5) Kaj je dobra novica, ki jo kot Jezusovi sledilci razglašamo? K njej spada pomirjujoča resnica, da nas naš nebeški Oče, Jehova, ljubi. (Jan. 3:16; 1. Pet. 5:7) Bog Jehova ljubezen izraža predvsem po svojem Kraljestvu. Zato drugim z veseljem govorimo, da lahko vsi, ki se podrejajo kraljestveni vladi in ubogajo Boga ter delajo to, kar je pravično, postanejo Njegovi prijatelji. (Ps. 15:1, 2) Pravzaprav ima Jehova namen odpraviti vse trpljenje. Odstranil pa bo tudi bolečino, ki  jo povzročajo spomini na preteklo trpljenje. To je res dobra novica! (Iza. 65:17) Glede na to, da smo evangelizatorji, preglejmo sedaj odgovora na dve pomembni vprašanji: Zakaj je danes tako zelo pomembno, da ljudje slišijo dobro novico? In kako lahko uspešno izpolnimo vlogo evangelizatorjev?

ZAKAJ MORAJO LJUDJE SLIŠATI DOBRO NOVICO?

Učinkovita vprašanja spodbudijo ljudi, da razmislijo o razlogih za svoje prepričanje.

4. Kaj neresničnega se ljudem govori o Bogu?

4 Predstavljaj si, da ti govorijo, da je oče zapustil tebe in druge člane tvoje družine. Mogoče ljudje, ki trdijo, da ga poznajo, pravijo, da je hladen, skrivnosten in krut. Nekateri te celo prepričujejo, da se ti ni treba truditi, da bi navezal stik z njim, saj naj bi bil že mrtev. Danes se mnogim podobno govori o Bogu. Poučeni so, da je Bog skrivnost, da ga ni mogoče spoznati ali da je krut. Nekateri verski voditelji denimo trdijo, da bo Bog slabe ljudi kaznoval tako, da bodo večno trpeli v nekakšnem kraju mučenja. Drugi Bogu pripisujejo krivdo za trpljenje ob naravnih nesrečah. Za te dogodke pravijo, da so Božja kazen, pa čeprav v njih življenje izgubijo tako dobri kot slabi ljudje.

Vprašanja jim pomagajo, da svoj um in srce odprejo za resnico.

5., 6. Kako na ljudi vplivajo evolucijska teorija in lažni nauki?

5 Zopet drugi trdijo, da Bog ne obstaja. V povezavi s tem razmislimo o evolucijski teoriji. Mnogi, ki jo zagovarjajo, pravijo, da se je življenje pojavilo, ne da bi pri tem sodeloval kakršen koli razum. Izjavljajo, da ni Stvarnika. Nekateri celo govorijo, da je človek samo ena od živalskih vrst, zato naj ne bi bilo nič presenetljivega, če se posameznik vede kakor žival. Trdijo, da se močnejši, ki s kruto roko gospodujejo šibkejšim, samo ravnajo po tako imenovanem zakonu narave. Ne preseneča torej, da so mnogi prepričani, da bo nepravičnost vedno med nami. Zato so tisti, ki verjamejo v evolucijo, oropani upanja.

6 Evolucijska teorija in lažni nauki nedvomno prispevajo k bedi, ki jo človeštvo doživlja v teh zadnjih dneh. (Rim. 1:28–31; 2. Tim. 3:1–5) Ti človeški nauki ne prinašajo nobene prave in trajne dobre novice, ampak kot pravi apostol Pavel, imajo ljudje zaradi njih »otemnjen um in so odtujeni življenju, ki pripada Bogu«. (Efež. 4:17–19) Poleg tega evolucijska teorija in lažni nauki ovirajo ljudi pri sprejemanju dobre novice, ki izvira od Boga. (Beri Efežanom 2:11–13.)

Vprašanja jim tudi pomagajo, da z razmišljanjem pridejo do pravilnih sklepov.

7., 8. Katero edino možnost imajo ljudje, da bi povsem razumeli dobro novico?

7 Ljudje se morajo, da bi se lahko spravili z Bogom Jehovom, najprej prepričati, da ta obstaja in da imajo dobre razloge, da se z njim zbližajo. Pri tem jim lahko pomagamo tako, da jih spodbujamo, naj se ozrejo v stvarstvo. Kadar ljudje stvarstvo proučujejo brez predsodkov, spoznavajo Božjo modrost in moč. (Rim. 1:19, 20) Ljudem želimo pomagati, da bi ob tem, ko razmišljajo o delih našega Velikega Stvarnika, razvili strahospoštovanje do njega. Pri tem lahko uporabimo brošuri Ali je bilo življenje ustvarjeno? in Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka. Res pa je, da tisti, ki se učijo samo iz stvarstva, ne morejo dobiti odgovorov na nekatera od najbolj begajočih vprašanj v življenju, kot so: Zakaj Bog dovoljuje trpljenje? Kakšen je Božji namen z zemljo? Ali je Bogu mar zame kot posameznika?

8 Ljudje lahko dobro novico o Bogu in njegovem namenu povsem razumejo le tako, da preučujejo Biblijo. In v veliko čast nam je, da jim lahko pomagamo najti odgovore na njihova vprašanja! Da bi dosegli srce poslušalcev, pa ni dovolj, da jim zgolj povemo dejstva; pomagati jim moramo s prepričljivim poučevanjem.  (2. Tim. 3:14) In bolj prepričljivi smo lahko, če se ravnamo po Jezusovem zgledu. Zakaj je bil Jezus tako uspešen? En razlog je ta, da je učinkovito uporabljal vprašanja. Kako ga lahko v tem posnemamo?

USPEŠNI EVANGELIZATORJI UČINKOVITO UPORABLJAJO VPRAŠANJA

9. Kaj moramo storiti, da bi lahko ljudem duhovno pomagali?

9 Zakaj bi morali na oznanjevanju uporabljati vprašanja, podobno kot je to delal Jezus? Razmislimo o naslednjem: Zdravnik ti pove, da ima zate dobro novico. Tvojo bolezen lahko pozdravi, če si pripravljen iti na zahtevno operacijo. Lahko bi mu verjel. Kaj pa, če bi ti to obljubil, še preden bi te kar koli vprašal o tvojem zdravju? Malo verjetno je, da bi mu zaupal. Naj je zdravnik še tako izkušen, ti mora, da bi ti lahko učinkovito pomagal, postavljati vprašanja in prisluhniti, ko mu govoriš o simptomih. Podobno moramo mi, če želimo ljudem pomagati, da sprejmejo dobro novico o Kraljestvu, razviti umetnost postavljanja učinkovitih vprašanj. Pomagamo jim lahko šele, ko si pridobimo jasno sliko o njihovem duhovnem stanju.

Da bi dosegli srce poslušalcev, jim moramo pomagati s prepričljivim poučevanjem.

10., 11. Kaj lahko dosežemo, če se pri poučevanju zgledujemo po Jezusu?

10 Jezus je vedel, da lahko dobro izbrana vprašanja pomagajo učitelju, da izve več o učencu, in da je z njimi mogoče poslušalca vplesti v pogovor. Ko je na primer hotel svoje učence poučiti o ponižnosti, jim je najprej postavil vprašanje, nad katerim so se zamislili. (Mar. 9:33) Da bi Petra naučil razmišljati na podlagi načel, mu je postavil vprašanje, v katerem mu je ponudil več možnih odgovorov. (Mat. 17:24–26) Ob neki drugi priložnosti je svojim učencem, da bi ugotovil, kaj je v njihovem srcu, zaporedoma postavil več mnenjskih vprašanj. (Beri Matej 16:13–17.) Jezus z uporabo vprašanj in s tem, kar je povedal, ni le nizal dejstev. Dotaknil se je srca ljudi in jih tako spodbudil, da so ravnali skladno z dobro novico.

11 Če posnemamo Jezusa in učinkovito uporabljamo vprašanja, dosežemo najmanj troje: ugotovimo, kako najbolje pomagati ljudem, premagamo morebitne ugovore ter ponižne ljudi naučimo, kako jim lahko to, kar spoznajo, koristi. V nadaljevanju poglejmo tri zglede, ki pokažejo, kako lahko z vprašanji dosežemo dobre rezultate.

12.–14. Kako bi lahko otroku pomagal, da bo bolj samozavestno oznanjeval dobro novico? Povej zgled.

12 Prvi zgled: Kaj bi kot starš storil, če bi ti tvoj najstniški otrok povedal, da ne ve, ali bo znal zagovarjati svojo vero v ustvaritev, ko se bo pogovarjal s katerim od sošolcev? Nedvomno bi svojemu otroku želel pomagati, da bo samozavestno oznanjeval dobro novico. Zato ne bi bilo dobro, če bi ga kritiziral ali mu takoj dal kak nasvet, ampak bi bilo bolje, da bi mu v skladu z Jezusovim zgledom postavil nekaj mnenjskih vprašanj. Kako bi lahko to naredil?

13 Z njim bi lahko prebral nekaj odlomkov iz brošure Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka, nato pa ga vprašal, katera dejstva se mu zdijo najbolj zanimiva. Spodbudil bi ga lahko, naj razmisli, kateri razlogi so njega  prepričali, da verjame v Stvarnika, in o tem, zakaj želi izpolnjevati Božjo voljo. (Rim. 12:2) Svojemu otroku bi lahko povedal, da njegovi razlogi utegnejo biti drugačni od tvojih.

14 Pojasnil bi mu lahko, da se pri pogovoru s sošolcem lahko ravna po vzorcu, ki ga je zdaj videl pri tebi. To pomeni, da bi lahko s sošolcem pregledal nekaj dejstev in mu nato postavil usmerjena ali mnenjska vprašanja. Sošolca bi lahko denimo prosil, naj v brošuri Nastanek življenja prebere okvir na 21. strani. Nato bi ga lahko vprašal: »Ali ni res, da ima DNK tolikšno zmogljivost shranjevanja podatkov, da v današnji računalniški dobi še vedno nima primerjave?« Sošolec bo verjetno odgovoril pritrdilno. Tvoj otrok bi ga nato lahko še vprašal: »Če današnji računalniški tehniki ne morejo doseči takšnih rezultatov, kako bi lahko to uspelo brezumni materiji?« Da bi bilo tvojemu otroku lažje, ko se bo z drugimi pogovarjal o svoji veri, bi lahko z njim redno vadil, kaj bi lahko rekel. Če ga naučiš učinkovito uporabljati vprašanja, bo lažje izpolnil svojo vlogo evangelizatorja.

15. Kako lahko z vprašanji pomagamo ateistu?

15 Drugi zgled: Med oznanjevanjem srečamo tudi ljudi, ki dvomijo o obstoju Boga. Nekdo nam lahko na primer reče, da je ateist. Ni treba, da se pogovor tu konča. Sogovornika lahko spoštljivo vprašamo, kako dolgo je že ateist in kaj ga je navedlo na takšno razmišljanje. Prisluhnemo njegovemu odgovoru in ga pohvalimo, da je o tej temi že resno razmišljal, nato pa ga lahko vprašamo, ali bi se mu zdelo narobe, če bi prebral kakšno gradivo, ki predstavi dokaze o tem, da je bilo življenje ustvarjeno. Če sogovornik nima predsodkov, bo verjetno odgovoril, da takšnih dokazov ne bi bilo narobe pogledati. Nato mu lahko ponudimo  brošuro Ali je bilo življenje ustvarjeno? ali pa brošuro Nastanek življenja – pet vprašanj, vrednih razmisleka. Taktna, prijazno postavljena vprašanja so lahko kakor ključ, ki posameznikovo srce odpre za dobro novico.

16. Zakaj ne bi smeli biti zadovoljni že s tem, da nam biblijski učenec odgovore zgolj prebere iz preučevalnega gradiva?

16 Tretji zgled: Ko z nekom preučujemo Biblijo, bi mu enostavno lahko pustili, da v odgovor pove samo to, kar piše v preučevalnem gradivu. Toda če bi to delali, bi morda zavirali njegov duhovni napredek. Zakaj? Zato ker učenec, ki zgolj prebere odgovor, ne da bi o njem poglobljeno razmišljal, po vsej verjetnosti ne bo pognal globokih duhovnih korenin. Zlahka se mu zgodi, da ob nasprotovanju konča podobno kakor rastlina, ki je izpostavljena vročini. (Mat. 13:20, 21) Da bi to preprečili, moramo učenca vprašati, kaj meni o tem, kar se uči. Skušajmo ugotoviti, ali se strinja s tem, kar je odgovoril. In kar je še pomembnejše, spodbudimo ga, naj pove, zakaj se s čim strinja oziroma zakaj se ne. Nato mu pomagajmo, da se bo naučil razmišljati na podlagi Svetega pisma in bo tako navsezadnje zmožen sam priti do pravilnih sklepov. (Heb. 5:14) Če učinkovito uporabljamo vprašanja, je bolj verjetno, da bodo posamezniki, ki jih poučujemo, trdno ukoreninjeni v veri in se bodo znali upirati tistim, ki bi jim nasprotovali ali jih skušali zavesti. (Kol. 2:6–8) Kaj še lahko naredimo, da bi izpolnili vlogo evangelizatorjev?

USPEŠNI EVANGELIZATORJI SI MED SEBOJ POMAGAJO

17., 18. Kako si lahko na oznanjevanju prizadevaš, da bosta s sooznanjevalcem sodelovala kot tim?

17 Jezus je svoje učence poslal oznanjevat po dva in dva. (Mar. 6:7; Luk. 10:1) Kasneje je apostol Pavel omenil »sodelavce«, ki so se skupaj z njim »z ramo ob rami bojevali za dobro novico«. (Fil. 4:3) Skladno s tem svetopisemskim precedensom so kraljestveni oznanjevalci leta 1953 začeli načrtno usposabljati druge na oznanjevanju.

18 Kako si lahko na oznanjevanju prizadevaš, da bosta s sooznanjevalcem sodelovala kot tim? (Beri 1. Korinčanom 3:6–9.) V svoji Bibliji poišči vrstice, ki jih bere tvoj oznanjevalski partner. Dobro poslušaj partnerja in stanovalca, kadar eden ali drugi govori. Pozorno spremljaj pogovor, da boš lahko partnerju, če bo treba, pomagal premagati ugovor. (Prid. 4:12) Vendar bodi pazljiv: upri se skušnjavi, da bi partnerju segel v besedo, kadar ta učinkovito vodi pogovor. Z nenadzorovanim navdušenjem bi mu samo vzel voljo in zmedel stanovalca. Včasih pa je morda primerno, da se vpleteš v pogovor. Toda kadar se odločiš, da boš nekaj povedal, naj bo tvoj komentar kratek. Nato pa pogovor spet prepusti partnerju.

19. Kaj si je dobro zapomniti in zakaj?

19 Kako si lahko s sooznanjevalcem pomagata, ko hodita od enih vrat do drugih? Zakaj ne bi ta čas izkoristila za pogovor o tem, kako bi lahko še izboljšala svoje predstavitve? Ogibaj se tega, da bi negativno govoril o ljudeh na področju. Podobno pazi, da ne bi bil kritičen do pomanjkljivosti bratov in sester. (Preg. 18:24) Dobro si je zapomniti, da smo le lončene posode. Jehova je bil do nas izjemno prijazen, ko nam je zaupal zaklad, da smo lahko služabniki dobre novice. (Beri 2. Korinčanom 4:1, 7.) Zato si vsi prizadevajmo ceniti ta zaklad in naredimo vse, da bi izpolnili vlogo evangelizatorjev.