Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) APRIL 2013

Naj ti branje Biblije kar najbolj koristi

Naj ti branje Biblije kar najbolj koristi

»Zares [se] veselim v Božji postavi.« (RIM. 7:22)

1.–3. Katere so koristi tega, da beremo Biblijo in živimo po njenih naukih?

»VSAKO jutro se zahvalim Jehovu, da mi pomaga razumeti Biblijo.« Te besede je izrekla starejša kristjanka, ki je celotno Biblijo prebrala že več kot 40-krat in to navado še naprej ohranja. Neka mlajša sestra je napisala, da ji branje Biblije pomaga uvideti, da je Jehova resničen. Zato se je zbližala s svojim nebeškim Očetom. Rekla je: »Še nikoli v življenju nisem bila tako srečna!«

2 Apostol Peter je vse spodbudil takole: »Zahrepenite po pristnem mleku besede.« (1. Pet. 2:2) Tisti, ki to hrepenenje tešijo s preučevanjem Biblije in živijo po njenih naukih, imajo čisto vest ter smisel v življenju. Takšni spletajo trajna prijateljstva s tistimi, ki prav tako ljubijo pravega Boga in mu služijo. Vse to so upravičeni razlogi, da se veselimo v Božji postavi. (Rim. 7:22) Obstajajo pa še druge koristi. Poglejmo nekatere od njih.

3 Več ko se naučiš o Jehovu in njegovem Sinu, bolj bo rastla tvoja ljubezen do njiju pa tudi do soljudi. Točno spoznanje iz Svetega pisma ti lahko pomaga videti, da bo Bog kmalu rešil poslušno človeštvo iz te umirajoče stvarnosti. Ko oznanjuješ, ljudem prinašaš spodbudno sporočilo oziroma dobro novico. Jehova te blagoslavlja, ko druge poučuješ o rečeh, ki si jih spoznal pri branju Božje Besede.

O PREBRANEM PREMIŠLJUJ

4. Kaj pomeni »polglasno« brati Biblijo?

4 Jehova noče, da bi njegovi služabniki pri branju njegove Besede hiteli. Jozuetu je nekoč dejal: »Ta knjiga postave naj ne zapusti tvojih ust. Pozorno jo beri [ali ‚polglasno jo beri‘] dan in noč.« (Joz. 1:8, pdč. op; Ps. 1:2) Ali se potemtakem od tebe zahteva,  da v dobesednem pomenu po tihem izgovarjaš vse besede od 1. Mojzesove do Razodetja? Ne. To pomeni, da bi moral brati s takšnim tempom, da bi lahko zraven poglobljeno razmišljal. Kadar bereš Biblijo »polglasno«, si lažje pozoren na odlomke, ki so v tistem trenutku zate še zlasti uporabni in spodbudni. Ko naletiš na takšne izraze, vrstice ali pripovedi, jih beri počasi, morda jih celo po tiho izgovarjaj. Tako bodo svetopisemske misli imele še večjo moč, da se te osebno dotaknejo. Zakaj je to pomembno? Ker si takrat, ko Božje nasvete razumeš, bolj motiviran, da jih udejanjaš.

5.–7. Ponazori, kako ti lahko polglasno branje Božje Besede pomaga: a) ostati moralno čist; b) biti z drugimi potrpežljiv in prijazen; c) še bolj zaupati Jehovu tudi v težkih časih.

5 Polglasno branje ti je lahko v pomoč tudi, kadar bereš biblijske knjige, ki so ti manj znane. Da bi to ponazorili, si zamislimo tri primere. Prvi primer: Mlad kristjan pri osebnem branju pride do Ozejevega prerokovanja. Ko v četrtem poglavju polglasno prebere vrstice 11–13, se ustavi. (Beri Ozej 4:11–13.) Zakaj? Te vrstice pritegnejo njegovo pozornost, ker se mu ni lahko upirati nemoralnim pritiskom v šoli. O teh vrsticah premišljuje in si v mislih govori: »Jehova vidi tudi slabe stvari, ki jih ljudje počnejo, ko so sami. Nočem ga prizadeti.« Ta brat se odloči, da bo pred Bogom ostal moralno čist.

6 Drugi primer: Kristjanka bere Joelovo prerokovanje in pride do 13. vrstice v drugem poglavju. (Beri Joel 2:13.) Potem ko jo polglasno prebere, premišljuje o tem, kako bi morala posnemati Jehova, ki je »milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in poln srčne dobrotljivosti«. Odloči se, da se bo ogibala sarkastičnih in jeznih besed, ki jih včasih uporablja, ko govori z možem in drugimi.

7 Tretji primer: Krščanski oče izgubi službo in je zaskrbljen, kako bo preživljal ženo in otroke. V Nahumu 1:7 polglasno prebere, da Jehova »pozna tiste, ki se zatekajo k njemu,« in da jim je v zaščito kakor »utrdba v času stiske«. Ta misel ga potolaži. Začuti Jehovovo ljubečo skrb in neha biti preveč zaskrbljen. Nato polglasno prebere še 15. vrstico. (Beri Nahum 1:15.) Ta naš brat spozna, da lahko z oznanjevanjem dobre novice v težkih časih dokaže, da je Jehova zanj zares utrdba. Medtem ko še naprej išče posvetno delo, je sedaj tudi spodbujen, da podpira oznanjevanje med tednom.

8. Na kratko omeni kak duhovni dragulj, ki si ga odkril pri svojem branju Biblije.

8 Koristne vrstice, ki smo jih pravkar omenili, so vzete iz biblijskih knjig, ki so za nekatere morda težje razumljive. Če boš Ozeja, Joela in Nahuma bral z željo, da bi se česa naučil, boš tudi druge vrstice iz teh knjig hotel brati polglasno. Samo zamisli si, koliko modrosti in tolažbe boš našel v spisih teh prerokov! Kaj pa drugi deli Svetega pisma? Božja Beseda je kakor bogat rudnik diamantov. Dobro ga izčrpaj! Da, vse biblijske knjige beri s ciljem, da boš v njih poiskal diamante, kot so Božje smernice in spodbude.

PREBRANO SI PRIZADEVAJ RAZUMETI

9. Kako lahko napredujemo v razumevanju Božje volje?

9 Vsak dan prebrati odlomek iz Svetega pisma je pomembno, vendar je dobro, da prebrano tudi razumeš in podrobneje spoznaš. Zato v publikacijah, ki jih izdaja Jehovova organizacija, razišči podrobnosti o ljudeh, krajih in dogodkih, o katerih bereš. Če pa se sprašuješ,  kako bi moral kak biblijski nauk upoštevati v življenju, lahko za pomoč prosiš kakega občinskega starešina ali zrelega kristjana. Da bi ponazorili, kako pomembno je, da v razumevanju resnice napredujemo, razmislimo o kristjanu iz prvega stoletja, ki si je prizadeval ravno v tem. Ime mu je bilo Apolo.

10., 11. a) Kakšno pomoč je prejel Apolo, da bi se izboljšal kot oznanjevalec dobre novice? b) Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o Apolu? (Glej okvir »Ali je tvoje poučevanje v koraku s časom?«.)

10 Apolo je bil judovski kristjan, ki je bil »dober poznavalec Svetih spisov« in »je kar prekipeval od duha«. V Apostolskih delih o njem piše: »Pravilno [je] govoril in učil o Jezusu, le da je poznal samo Janezov krst.« Ne da bi se tega zavedal, je učil staro razumevanje glede krsta. V Efezu sta ga slišala poučevati krščanska zakonca Priskila in Akvila in »mu Božjo pot razložila še natančneje«. (Apd. 18:24–26) Kako je Apolu to koristilo?

11 Apolo je iz Efeza šel oznanjevat še v Ahajo. »Ko je torej prišel tja, je bil v veliko pomoč tistim, ki so zaradi Božje nezaslužene dobrotljivosti že verovali. Z vso vnemo je namreč Judom temeljito in javno dokazoval, da se motijo, ko jim je s Svetimi spisi pojasnjeval, da je Jezus res Kristus.« (Apd. 18:27, 28) Takrat je že lahko točno pojasnjeval pomen krščanskega krsta. Ker ga je bolje razumel, je bil »v veliko pomoč« novim, da so napredovali v pravem čaščenju. Kaj se lahko naučimo iz te pripovedi? Tudi mi si podobno kakor Apolo prizadevajmo razumeti to, kar beremo v Bibliji. Obenem pa bi morali ponižno in s hvaležnostjo prisluhniti, kadar nam kak izkušen sokristjan predlaga, kako bi lahko poučevali učinkoviteje.  Če bomo tako ravnali, se bomo v sveti službi še izboljšali.

Z NAUČENIM POMAGAJ DRUGIM

12., 13. Ponazori, kako lahko s taktnimi nasveti iz Svetega pisma biblijskemu učencu pomagaš napredovati.

12 Podobno kakor Priskila, Akvila in Apolo lahko tudi mi pomagamo drugim. Kako se počutiš po tem, ko zainteresiranemu posamezniku pomagaš, da premaga kakšno oviro pri duhovnem napredku? Oziroma če si starešina, kako se počutiš, ko se ti sočastilec zahvali za svetopisemski nasvet, s katerim si mu pomagal prebroditi težave? To, da z Božjo Besedo pomagamo drugim, da si izboljšajo življenje, je nedvomno vir zadovoljstva in veselja. * Kako pa lahko to delaš?

13 V Elijevih dneh mnogi Izraelci niso vedeli, ali naj se odločijo za pravo čaščenje ali za krivo. Nasvet, ki ga je Elija dal tem ljudem, je lahko v pomoč tudi neodločnemu biblijskemu učencu, ki ga nekaj zadržuje pri duhovnem napredku. (Beri 1. kraljev 18:21.) Morda pa se zainteresirani posameznik boji odziva prijateljev ali družine. V tem primeru lahko njegovo odločenost, da bi častil Jehova, okrepiš tako, da razpravljaš o Izaiju 51:12, 13. (Beri.)

14. Kaj ti bo pomagalo, da se boš spomnil biblijskih vrstic, ko jih boš potreboval, da bi pomagal drugim?

14 V Bibliji so zapisane mnoge besede, ki lahko bralca spodbudijo, navedejo k spremembi ali ga okrepijo. Toda morda se sprašuješ: Kako lahko vem, katere svetopisemske vrstice naj uporabim, ko jih potrebujem? Vsak dan beri Biblijo in premišljuj o Božjih mislih. Tako si boš ustvaril zakladnico Božjih izrekov, na katere te lahko Jehova po svojem duhu spomni, ko jih potrebuješ. (Mar. 13:11; beri Janez 14:26.) *

15. Kaj ti bo pomagalo še bolje razumeti Božjo Besedo?

15 Podobno kakor kralj Salomon moli k Jehovu za modrost, da bi lahko opravljal teokratične odgovornosti. (2. krn. 1:7–10) Posnemaj staroveške preroke, ki so »marljivo poizvedovali in [. . .] skrbno raziskovali« Božjo Besedo, da bi si pridobili točno spoznanje o Jehovu in njegovi volji. (1. Pet. 1:10–12) Apostol Pavel je Timoteja spodbudil, naj se hrani »z besedami vere in dobrega nauka«. (1. Tim. 4:6) Če boš tudi ti tako delal, boš odlično usposobljen duhovno pomagati drugim. Hkrati pa boš utrjeval svojo vero.

BRANJE BIBLIJE NAS ŠČITI

16. a) Kako je Berojcem koristilo to, da so »vsak dan skrbno preiskovali Svete spise«? b) Zakaj je vsakodnevno branje Biblije zelo pomembno tudi za nas danes?

16 Judom v makedonskem mestu Beroja je bilo v navadi, da so »vsak dan skrbno preiskovali Svete spise«. Ko jim je Pavel govoril o dobri novici, so njegove besede primerjali s tem, kar so poznali iz Svetih spisov. Kakšen je bil rezultat? Mnogi so »začeli verovati«, saj so bili prepričani, da jih uči resnico. (Apd. 17:10–12) To nam pove, da si z vsakodnevnim branjem Svetega pisma pridobimo močno vero v Jehova. Takšna vera, ki je »utemeljeno pričakovanje  tistega, kar upamo«, je bistvena za to, da bi lahko prišli v Božji novi svet. (Heb. 11:1)

17., 18. a) Kako močna vera in ljubezen ščitita kristjanovo figurativno srce? b) Kako nas upanje varuje pred nevarnostjo?

17 Pavel je imel dober razlog, da je napisal: »Mi pa, ki pripadamo dnevu, ostanimo razsodni in imejmo na prsih oklep vere in ljubezni ter imejmo kot čelado upanje na rešitev.« (1. Tes. 5:8) Vojak mora svoje srce zaščititi pred sovražniki. Podobno moramo kristjani zaščititi svoje figurativno srce, da ne bi prišlo pod oblast greha. Kaj pravzaprav naredi Jehovov služabnik, če močno vero v Božje obljube združi z ljubeznijo do Boga in bližnjega? S tem si nadene najboljši duhovni oklep. In malo verjetno je, da bo storil kaj, zaradi česar bi izgubil Božjo naklonjenost.

18 Pavel je omenil tudi čelado, ki predstavlja »upanje na rešitev«. V biblijskih časih je bil vojak, ki si v boju ni zaščitil glave, zlahka ob življenje. Toda z dobro čelado je lahko preživel udarce v glavo, ne da bi pri tem utrpel resne poškodbe. Upanje v to, da nas Jehova lahko reši, si krepimo tako, da preučujemo Njegovo Besedo. Zaradi trdnega upanja lahko zavračamo odpadnike in njihovo »prazno govorjenje«, ki se širi kakor gangrena. (2. Tim. 2:16–19) Naše upanje nam prav tako daje moč, da rečemo ne tistim, ki nas spodbujajo k vedenju, ki ga Jehova obsoja.

BISTVENO ZA PREŽIVETJE

19., 20. Zakaj zelo cenimo Božjo Besedo in kako to pokažemo? (Glej okvir »Jehova da ravno tisto, kar potrebujem«.)

19 Bolj ko smo globoko v času konca, bolj se moramo zanašati na Jehovovo Besedo. Njeni nasveti nam pomagajo, da odpravimo slabe navade in obvladujemo grešna nagnjenja. V njej najdemo tudi spodbudo in tolažbo, da lahko prestajamo preizkušnje, ki nam jih povzročata Satan in njegov svet. Če bomo pustili, da nas Jehova vodi po svoji Besedi, bomo ostali na poti življenja.

20 Ne pozabimo, da Bog hoče, »da bi se rešili vsakršni ljudje«. Med temi »vsakršnimi ljudmi« smo Jehovovi služabniki pa tudi vsi drugi, ki so nam pripravljeni prisluhniti, ko jim oznanjujemo in jih poučujemo. In vsi, ki želijo biti rešeni, morajo priti »do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) Potemtakem brez branja Biblije in udejanjanja njenih navdihnjenih nasvetov ne bo mogoče preživeti zadnjih dni. Tako je, z vsakodnevnim branjem Biblije pokažemo, kako zelo cenimo Jehovovo dragoceno Besedo resnice. (Jan. 17:17)

^ odst. 12 Seveda z biblijskim nasvetom ne želimo na nikogar pritiskati ali pa ga obsojati. Z biblijskim učencem bi morali biti potrpežljivi in prijazni, tako kakor je Jehova z nami. (Ps. 103:8)

^ odst. 14 Kaj pa, če se spomniš ključnih besed iz kakega svetopisemskega odlomka, vendar ne veš, v kateri knjigi, poglavju in vrstici so napisane? Če boš za te besede pogledal v Kazalo besed v zadnjem delu Svetega pisma – prevod novi svet ali v Watchtower Library (če znaš kak tuj jezik, v katerem je ta na voljo), boš verjetno našel ustrezno svetopisemsko vrstico.