Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) FEBRUAR 2013

To je naša duhovna dediščina

To je naša duhovna dediščina

»To je dediščina Jehovovih služabnikov.« (IZA. 54:17)

1. Kaj je Jehova iz ljubezni ohranil v korist človeštva?

JEHOVA, »živi in večni Bog«, je ohranil svoje sporočilo, ki ljudem prinaša življenje. To sporočilo je gotovo nekaj trajnega, saj »Jehovova beseda [. . .] ostane za večno«. (1. Pet. 1:23–25) Jehovu smo zares hvaležni, da je takšne življenjsko pomembne informacije iz ljubezni ohranil v svoji napisani Besedi, Bibliji!

2. Kaj je Bog za svoje ljudstvo ohranil v svoji napisani Besedi?

2 Bog je ime, ki si ga je izbral, ohranil v svoji Besedi, da bi ga njegovo ljudstvo lahko uporabljalo. V Svetem pismu se »Bog Jehova« prvič omenja v »zgodovini neba in zemlje«. (1. Mojz. 2:4) Božje ime je bilo na čudežen način na več mestih vklesano na kamniti plošči z desetimi zapovedmi. Prva zapoved se na primer začne: »Jaz sem Jehova, tvoj Bog«. (2. Mojz. 20:1–17) Vrhovni gospod Jehova je poskrbel, da sta se njegova napisana Beseda in ime ohranila kljub vsem Satanovim prizadevanjem, da bi ju izbrisal iz obstoja, in tako je Božje ime še danes živo. (Ps. 73:28)

3. Kaj je Bog ohranil kljub obilici verskih zmot?

3 Jehova je v svoji Besedi ohranil tudi resnico. Res smo mu hvaležni, da nam je, kljub temu da je svet poln verskih zmot, priskrbel duhovno luč in resnico! (Beri Psalm 43:3, 4.) Medtem ko zelo veliko ljudi živi v temi, pa mi živimo v duhovni luči, ki jo daje Bog. (1. Jan. 1:6, 7)

IMAMO DEDIŠČINO, KI BI JO MORALI CENITI

4., 5. Katero posebno čast imamo že vse od leta 1931?

4 Kristjani imamo dragoceno dediščino. Glede dediščine v enem od slovarjev piše: »K dediščini neke dežele spadajo vse njene posebnosti, izročila ali značilnosti življenja v njej, ki so se obdržale že mnogo let in ki so se prenašale iz roda v rod.« (Collins Cobuild English Dictionary) In k naši duhovni dediščini spada to, da smo blagoslovljeni  s točnim spoznanjem iz Božje Besede in jasnim razumevanjem resnic o Jehovu in njegovih namenih. Del te dediščine pa je tudi prav posebna čast.

Leta 1931 smo na zborovanju z veseljem sprejeli ime Jehovove priče.

5 Ta čast je postala del naše duhovne dediščine leta 1931 na zborovanju v Columbusu v ameriški zvezni državi Ohio. Na zborovalnem programu sta bili napisani črki »JW«. Neka sestra je povedala, da so bratje in sestre mislili, da ti črki pomenita »samo čakaj« (Just Wait) ali »samo glej« (Just Watch), in da so nekateri celo uganili, da pomenita »Jehovove priče« (Jehovah’s Witnesses). Do takrat smo bili poznani kot Preučevalci Biblije, toda v nedeljo, 26. julija 1931, smo z resolucijo sprejeli ime Jehovove priče. To svetopisemsko ime smo sprejeli z velikim veseljem. (Beri Izaija 43:12.) »Nikoli ne bom pozabil, kako je po dvorani donelo od glasnih vzklikov in ploskanja,« se je spominjal neki brat. Tega imena ni hotela nositi nobena druga verska skupina na svetu, nas pa Bog že več kot osem desetletij blagoslavlja, ker to ime uporabljamo. Biti Jehovova priča je zares posebna čast!

6. Katere točne informacije spadajo k naši duhovni dediščini?

6 K naši duhovni dediščini spada pravo bogastvo točnih in dragocenih informacij iz zgodovine. Razmislimo na primer o Abrahamu, Izaku in Jakobu. Ti očaki so se s svojimi družinskimi člani gotovo pogovarjali o tem, kako lahko ugajajo Jehovu. Zato ne preseneča, da je značajni Jožef zavrnil spolno nemoralo, ker ni hotel »grešiti proti samemu Bogu«. (1. Mojz. 39:7–9) Tudi krščanska izročila so bila dana ustno ali z zgledom. Med temi izročili so bila navodila glede obhajanja Gospodove večerje, ki jih je Pavel izročil krščanskim občinam. (1. Kor. 11:2, 23) Danes pa vse podrobnosti glede tega, kako naj bi častili Boga »v duhu in resnici«, najdemo v njegovi napisani Besedi. (Beri Janez 4:23, 24.) Biblija prinaša razsvetljenje vsemu človeštvu, toda še posebej jo cenimo mi, ki služimo Jehovu.

7. Katera ohrabrujoča obljuba je del naše dediščine?

7 Del naše duhovne dediščine so tudi poročila iz sodobnega časa, ki dokazujejo, da je Jehova na naši strani. (Ps. 118:7) Vse to nam pomaga, da se počutimo varne, tudi kadar smo preganjani. Ohrabrujoč del naše čedalje večje duhovne dediščine je naslednja obljuba: »‚Nobeno orožje, ki bo narejeno zoper tebe, ne bo uspešno, in vsak jezik, ki se bo v sodbi vzdignil proti tebi, boš obsodila. To je dediščina Jehovovih služabnikov, in njihova pravičnost je od mene,‘ govori Jehova.« (Iza. 54:17) Satan nam z nobenim orožjem iz svojega arzenala ne more trajno škodovati.

8. Kaj bomo pregledali v tem in naslednjem članku?

 8 Satan že ves čas skuša uničiti Božjo Besedo, izbrisati ime Jehova in zatreti resnico. Toda Jehova vsak tak poskus prepreči, s čimer dokazuje, da se Satan nikakor ne more meriti z njim. V tem in naslednjem članku bomo videli: 1. kako je Bog ohranil svojo Besedo; 2. kako je Jehova poskrbel, da se je njegovo ime ohranilo; ter 3. kako je naš nebeški Oče vir resnice in kako jo ohranja.

JEHOVA JE OHRANIL SVOJO BESEDO

9.–11. Kateri zgledi kažejo, da je Biblija preživela različne napade?

9 Jehova je kljub vsem težavam ohranil svojo Besedo. V neki katoliški enciklopediji piše: »Leta 1229 so na koncilu v Toulousu v boju proti albižanom in valdežanom prepovedali laikom uporabljati [biblije v domačih jezikih] [. . .] Podobna prepoved je bila izdana na zboru leta 1234 v Tarragoni v Španiji, ko je bil na oblasti Jakob I. [. . .] Sveti sedež je glede tega prvič posredoval leta 1559. Takrat je Pavel IV. objavil indeks, s katerim je prepovedal tiskanje in posedovanje biblij v domačem jeziku brez dovoljenja Svetega oficija.« (Enciclopedia Cattolica)

10 Biblija se je kljub temu, da je bila predmet različnih napadov, ohranila. Nekje leta 1382 je John Wycliffe skupaj s sodelavci izdal prvi prevod Biblije v angleščini. Še en prevajalec Biblije je bil William Tyndale, ki so ga leta 1536 usmrtili. Baje je, privezan k drogu, zavpil: »Gospod, odpri oči kralju Anglije!« Nato so ga zadavili in sežgali.

11 Biblija je kljub nasprotovanju preživela. Leta 1535 je na primer luč sveta zagledal angleški prevod Biblije, ki je bil delo Milesa Coverdala. Coverdale si je pri prevajanju pomagal s Tyndalovim prevodom »Nove zaveze« in »Stare zaveze« od 1. Mojzesove do Kroniških knjig. Druge dele Svetega pisma je prevedel iz latinščine in iz Lutrove Biblije v nemščini. Danes imamo Sveto pismo – prevod novi svet. Ta prevod je cenjen zaradi jasnosti, ujemanja s prvotnimi svetopisemskimi besedili ter uporabnosti pri našem oznanjevanju. Veseli smo, da nobena demonska niti človeška sila ne bo mogla nikoli preprečiti, da se Jehovova beseda ne bi ohranila.

JEHOVA JE POSKRBEL, DA SE JE NJEGOVO IME OHRANILO

Možje, kot je bil Tyndale, so za Božjo Besedo dali svoje življenje.

12. Kakšno vlogo ima pri ohranitvi Božjega imena Prevod novi svet?

12 Bog Jehova je poskrbel, da se je njegovo ime ohranilo v njegovi Besedi. In pri tem ima glavno vlogo Prevod  novi svet. Odbor, sestavljen iz Bogu posvečenih prevajalcev, ki je sodeloval pri pripravi tega prevoda, je v predgovoru napisal: »Glavna značilnost tega prevoda [je] to, da je Božje ime vrnjeno na mesto, ki mu v biblijskem besedilu tudi pripada. Kar se tiče imena, smo uporabili obliko ‚Jehova‘, in sicer 6973-krat v Hebrejskih spisih in 237-krat v Krščanskih grških spisih.« Prevod novi svet je sedaj, v celoti ali deloma, na voljo v več kot 116 jezikih in je bil doslej natisnjen v več kot 178,545.862 izvodih.

13. Zakaj lahko rečemo, da je Božje ime ljudem znano že vse od ustvaritve človeka?

13 Božje ime je ljudem znano že vse od ustvaritve človeka. Adam in Eva sta vedela za to ime in poznala njegovo točno izgovarjavo. Po potopu je Noe, potem ko je bil njegov sin Ham nespoštljiv do njega, rekel: »Naj bo slavljen Jehova, Semov Bog, in [Hamov sin] Kánaan naj Semu sužnjuje.« (1. Mojz. 4:1; 9:26) Bog sam je izjavil: »Jaz sem Jehova, to je moje ime. Svoje slave ne bom dal drugemu.« Dejal je še: »Jaz sem Jehova in nobenega drugega ni. Razen mene ni Boga.« (Iza. 42:8; 45:5) Jehova je poskrbel, da se je njegovo ime ohranilo in se razodelo ljudem po vsej zemlji. To, da smemo uporabljati ime Jehova in služiti kot njegove Priče, je res izjemna čast! Pravzaprav vzklikamo: »V imenu svojega Boga bomo dvignili prapore.« (Ps. 20:5)

14. V katerih nebiblijskih virih lahko najdemo Božje ime?

14 Božje ime pa se ne pojavlja samo v Bibliji. Za primer vzemimo Moabski kamen, ki so ga našli v Dhibanu (Dibonu), 21 kilometrov vzhodno od Mrtvega morja. Na tem kamnu se pojavlja ime izraelskega kralja Omrija, pa tudi različica moabskega kralja Meša o tem, kako se je uprl Izraelcem. (1. kra. 16:28; 2. kra. 1:1; 3:4, 5) Toda Moabski kamen je še posebej zanimiv zato, ker je na njem Božje ime, zapisano v obliki tetragrama. Tetragram se prav tako večkrat pojavi v lahiških pismih, na lončenih črepinjah, ki so jih našli v Izraelu.

15. Kaj je Septuaginta in kako je prišlo do njenega nastanka?

15 Svojo vlogo pri ohranitvi Božjega imena so imeli tudi zgodnji prevajalci Biblije. Mnogi Judje se po pregnanstvu v Babilonu, ki je trajalo od leta 607 pr. n. št. do leta 537 pr. n. št., niso vrnili na Judovo in v Izrael. Do tretjega stoletja pr. n. št. je za številne Jude že postala dom Aleksandrija v Egiptu, zato je bilo nujno prevesti Hebrejske spise v grščino, ki je bila takrat mednarodni jezik. Ta prevod je bil končan do drugega stoletja pr. n. št. in je znan kot Septuaginta. Nekateri prepisi tega prevoda vsebujejo hebrejsko obliko imena Jehova.

16. Povej zgled uporabe Božjega imena v knjigi, ki je bila prvič objavljena leta 1640.

16 Božje ime je mogoče najti tudi v Zalivskem psalterju, prvem literarnem delu, ki je bilo izdano v angleških kolonijah v Ameriki. Prva izdaja tega dela, ki je bila natisnjena leta 1640, vsebuje Psalme, prevedene iz hebrejščine v takratno angleščino. Božje ime je omenjeno v vrsticah, kot je denimo Psalm 1:1, 2, kjer beremo, da »blagoslovljen človek« ne živi po nasvetu hudobnežev, »temveč hrepeni po Iehovovi postavi in se je veseli«. Več informacij glede Božjega imena lahko najdeš v brošuri Božje večno ime.

JEHOVA OHRANJA DUHOVNO RESNICO

17., 18. a) Kako bi definiral besedo »resnica«? b) Kaj spada k »resnici dobre novice«?

17 Mi z veseljem služimo »Jehovu, Bogu resnice«. (Ps. 31:5) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je resnica  nekaj, »kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi« in »ni rezultat izmišljanja, domišljije«. V biblijski hebrejščini se izraz, ki se pogosto prevaja z »resnica«, nanaša na nekaj, kar je resnično, zaupanja vredno, zanesljivo ali stvarno. Grška beseda, ki se prevaja z »resnica«, pa označuje nekaj, kar ustreza dejstvom oziroma temu, kar je primerno in prav.

18 Jehova je ohranil duhovno resnico in nam pomaga, da naše spoznanje o njej vedno bolj raste. (2. Jan. 1, 2) Naše razumevanje resnice je postopoma vse jasnejše, saj je »pot pravičnih [. . .] kakor luč zore, ki sveti vse močneje do popolnega dne«. (Preg. 4:18) Vsekakor se popolnoma strinjamo s tem, kar je v molitvi k Bogu rekel Jezus: »Tvoja beseda je resnica.« (Jan. 17:17) Božja napisana Beseda zajema »resnico dobre novice«, h kateri spadajo vsi krščanski nauki skupaj. (Gal. 2:14) Ti med drugim obsegajo dejstva o Jehovovem imenu in vrhovnosti, Jezusovi odkupni žrtvi, vstajenju ter Kraljestvu. Sedaj pa poglejmo, kako je Bog ohranil resnico kljub Satanovim poskusom, da jo zatre.

JEHOVA PREPREČI NAPAD NA RESNICO

19., 20. Kdo je bil Nimrod in kateri projekt je v njegovih dneh propadel?

19 Po potopu je bil znan rek: »Kakor Nimrod, mogočni lovec, ki je nasprotoval Jehovu.« (1. Mojz. 10:9) Nimrod je kot Jehovov nasprotnik pravzaprav častil Satana in je bil podoben tistim nasprotnikom, katerim je Jezus rekel: »Vi ste od svojega očeta Hudiča in želite izpolnjevati želje svojega očeta. Ta [. . .] ni vztrajal v resnici.« (Jan. 8:44)

20 Področje Nimrodovega vladanja je obsegalo Babel in druga mesta med rekama Tigris in Evfrat. (1. Mojz. 10:10) Verjetno so prav pod njegovim vodstvom nekje leta 2269 pr. n. št. v Babelu začeli graditi stolp. Graditelji so nasprotovali Jehovovi volji, da se človeštvo razseli po vsej zemlji. Rekli so: »Dajmo, zgradimo si mesto in tudi stolp, katerega vrh naj sega do neba, in naredimo si slavno ime, da se morda ne razkropimo po vsej zemlji!« Toda ta načrt so morali opustiti, ko je Bog »zmešal jezik vse zemlje« in jih razkropil. (1. Mojz. 11:1–4, 8, 9) Če je bil Satanov namen ustanoviti eno religijo, v kateri bi vsi častili njega, mu vsekakor ni uspelo. Skozi vso človeško zgodovino namreč zmaguje čaščenje Jehova in z vsakim novim dnem dobiva nov zagon.

21., 22. a) Zakaj kriva vera ni nikoli predstavljala resne nevarnosti pravemu čaščenju? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

21 Kriva vera ni pravemu čaščenju nikoli predstavljala resne nevarnosti. Zakaj ne? Ker je naš Veliki poučevalec pazil, da se je ohranila njegova napisana Beseda, skrbel, da se je med ljudmi ohranilo njegovo ime, in se izkazal za neizčrpen vir duhovne resnice. (Iza. 30:20, 21) To, da častimo Boga skladno z resnico, nas navdaja z veseljem, obenem pa od nas zahteva, da ostanemo duhovno živi, se popolnoma zanašamo na Jehova in se pustimo voditi njegovemu svetemu duhu.

22 V naslednjem članku bomo spremljali razvoj nekaterih krivih naukov. Ugotovili bomo, da ti ne prestanejo preizkusa v luči Svetega pisma. Poleg tega bomo videli, kako nas Jehova, ki mu v ohranjanju resnice ni para, blagoslavlja s pravimi nauki, ki jih cenimo kot del naše duhovne dediščine.