Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JANUAR 2013

Bodi pogumen, Jehova bo s teboj!

Bodi pogumen, Jehova bo s teboj!

»Bodi pogumen in močan [. . .], saj bo tvoj Bog Jehova s teboj.« (JOZ. 1:9)

1., 2. a) Kateri lastnosti nam bosta pomagali spoprijeti se s preizkušnjami? b) Kako bi opisal vero? Ponazori.

TO, DA služimo Jehovu, nam prinaša veselje. Kljub temu nas včasih doletijo težave, ki so običajne za ljudi, in morda moramo kdaj »zaradi pravičnosti [. . .] trpeti«. (1. Pet. 3:14; 5:8, 9; 1. Kor. 10:13) Da bi se s takšnimi preizkušnjami uspešno spoprijeli, potrebujemo vero in pogum.

2 Kaj je vera? Apostol Pavel je napisal: »Vera je utemeljeno pričakovanje tistega, kar upamo, očiten dokaz o obstoju stvari, čeprav jih ne vidimo.« (Heb. 11:1) Neki drug prevod se glasi: »Vera je dokazilo o lastninski pravici do tistega, kar upamo. Vera je prepričanost o obstoju stvari, ki jih ne moremo videti.« (The Simple English Bible) Če kdo na nas prepiše imetje, smo lahko prepričani, da je to imetje v naši lasti. Ker verjamemo, da Bog vedno izpolni svojo besedo, je to tako, kakor bi v rokah držali dragocen dokument o lastninski pravici. Vera nas navdaja z gotovostjo, da bomo videli izpolnitev biblijskih obljub, v katere upamo, pa tudi s prepričanostjo o obstoju duhovnih stvari, ki jih ne moremo videti.

3., 4. a) Kaj je pogum? b) Kako si med drugim okrepimo vero in pogum?

3 Pogum je po neki definiciji »duhovna, čustvena in moralna moč nekoga, da brez strahu spregovori in ukrepa, ko so pred njim ovire in nevarnost«. (The New Interpreter’s Dictionary of the Bible) Če smo pogumni, smo močni, neustrašni in včasih celo drzni. (Mar. 6:49, 50; 2. Tim. 1:7)

4 Vera in pogum sta zaželeni lastnosti. Kaj pa, če pri sebi zaznamo, da bi potrebovali več vere, oziroma če se nimamo za pogumne? V teh lastnostih nam je lahko za zgled tisoče posameznikov, o katerih govori  Biblija. Vero in pogum si torej med drugim okrepimo tako, da razmislimo o nekaterih takšnih zgledih.

JEHOVA JE BIL Z JOZUETOM

5. Kaj je Jozue potreboval, da bi svojo nalogo uspešno opravil?

5 Vrnimo se sedaj za kakih 3500 let v preteklost. Že štirideset let je od takrat, ko je Jehova s svojo mogočno roko milijone Izraelcev rešil iz egiptovskega suženjstva. Vodil jih je prerok Mojzes. Zdaj je star 120 let in iz daljave gleda Obljubljeno deželo. Nato pa na vrhu gore Nebo umre. Na njegovo mesto pride Jozue, ki je »poln duha modrosti«. (5. Mojz. 34:1–9) Pred Izraelci je zavzetje Kanaana. Jozue bo za uspešno vodenje potreboval Božjo modrost. Prav tako bo moral verovati Jehovu ter biti pogumen in močan. (5. Mojz. 31:22, 23)

6. a) Česa ne moremo delati brez poguma, kot je razvidno iz Jozueta 23:6? b) Kaj se naučimo iz Apostolskih del 4:18–20 in 5:29?

6 Jozue je med dolgim osvajanjem kanaanske dežele s svojo modrostjo, pogumom in vero gotovo krepil Izraelce. Toda Izraelci poguma niso potrebovali le za boj, ampak tudi za to, da so ubogali Boga. Jozue jim je, ko jih je pred svojo smrtjo še zadnjič nagovoril, rekel: »Zelo pogumni morate biti, da upoštevate in izpolnjujete vse, kar je zapisano v knjigi Mojzesove postave, tako da od nje ne odstopate ne na desno ne na levo.« (Joz. 23:6) Tudi mi potrebujemo pogum, da bi vedno ubogali Jehova. Tako ga med drugim potrebujemo takrat, ko ljudje od nas zahtevajo, da ravnamo v nasprotju z Božjo voljo. (Beri Apostolska dela 4:18–20; 5:29.) Če se v molitvi obrnemo po pomoč k Jehovu, nam bo pomagal, da se bomo pogumno postavili na njegovo stran.

KAJ LAHKO STORIMO, DA BOMO NA SVOJI POTI USPEŠNI

7. Kaj je moral delati Jozue, da je bil pogumen in uspešen?

7 Da bi imeli dovolj poguma za izpolnjevanje Božje volje, moramo preučevati in udejanjati Božjo Besedo. Prav to je bilo naročeno Jozuetu, ko je postal Mojzesov naslednik: »Pogumen bodi in zelo močan, da boš skrbno izpolnjeval vse, kar ti je zapovedano v postavi, ki ti jo je dal moj služabnik Mojzes. [. . .] Ta knjiga postave naj ne zapusti tvojih ust. Pozorno jo beri dan in noč, da boš skrbno izpolnjeval vse, kar v njej piše. Tedaj boš na svoji poti uspešen, tedaj boš ravnal modro.« (Joz. 1:7, 8) Jozue je ta nasvet upošteval, zato je bil »na svoji poti uspešen«. Če bomo ravnali enako, bomo v Božji službi pogumnejši in uspešnejši.

Naš letni stavek za leto 2013: Bodi pogumen in močan, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj. (Jozue 1:9)

8. Iz katerega svetopisemskega stavka je vzet letni stavek za leto 2013 in kaj meniš, kako bodo te besede pomagale tebi?

8 Jozueta je gotovo zelo okrepilo, ko je slišal naslednje Jehovove besede: »Bodi pogumen in močan [. . .] Ne boj se in ne plaši se, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj, kamor koli boš šel.« (Joz. 1:9) Jehova je tudi z nami. Zato besede »Ne boj se in ne plaši se« veljajo tudi za nas, ne glede na to, kakšne preizkušnje imamo. Še zlasti omembe vredna je izjava »Bodi pogumen in močan [. . .], saj bo tvoj Bog Jehova  s teboj«. Te besede iz Jozueta 1:9 so bile izbrane za letni stavek za leto 2013. V mesecih, ki so pred nami, nam bo ta stavek, skupaj z besedami in dejanji drugih zgledov vere in poguma, gotovo dajal moč.

POGUMNO STA SE POSTAVILI NA PRAVO STRAN

9. Kako vse je Rahaba pokazala vero in pogum?

9 Ko je Jozue v Kanaan poslal dva oglednika, ju je prostitutka Rahaba skrila, njune sovražnike pa napotila v napačno smer. Zaradi tega, kar je storila iz vere in poguma, je bila skupaj s svojimi domačimi rešena, ko so mesto Jeriha zavzeli Izraelci. (Heb. 11:30, 31; Jak. 2:25) Seveda je Rahaba, da bi bila všeč Jehovu, opustila svoje nemoralno življenje. Nekateri, ki so postali kristjani, so zbrali vero, pogum in moralno moč ter naredili podobne spremembe, da bi bili všeč Bogu.

10. V kakšnih okoliščinah se je Ruta postavila na stran pravega čaščenja in kako je bila za to blagoslovljena?

10 Po Jozuetovi smrti se je na stran pravega čaščenja pogumno postavila Moabka Ruta. Bila je vdova in ker je bil njen umrli mož Izraelec, je verjetno vedela nekaj o Jehovu. Njena ovdovela tašča, Naomi, se je odločila, da se bo iz Moaba, kjer je živela, preselila nazaj v izraelsko mesto Betlehem. Naomi je med potjo Ruti prigovarjala, naj se vrne k svojemu ljudstvu, toda ta je odvrnila: »Nikar me ne prosi, naj te zapustim in odidem od tebe. [. . .] Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog.« (Ruta 1:16) Ruta je mislila resno. Čez čas jo je za ženo vzel Naomin sorodnik Boaz. Ruta je rodila sina in postala prednica Davida in Jezusa. Jehova resnično blagoslavlja dejanja, storjena iz vere in poguma. (Ruta 2:12; 4:17–22; Mat. 1:1–6)

MNOGI SO TVEGALI SVOJE ŽIVLJENJE!

11. Kako sta pogum pokazala Jojada in Jošeba in k čemu je to prispevalo?

11 Ko vidimo, da Bog podpira tiste, ki dajejo njegovo voljo in blaginjo sočastilcev pred svoje interese, nam to krepi pogum in vero. Za zgled vzemimo velikega duhovnika Jojada in njegovo ženo Jošebo. Ko je umrl kralj Ahazija, je njegova mati Atalja pobila vse kraljeve potomce razen Joaša in se polastila prestola. Jojada in Jošeba sta tvegala svoje življenje, da sta rešila Ahazijevega sina Joaša in ga šest let skrivala. V sedmem letu je Jojada Joaša razglasil za kralja, Ataljo pa dal usmrtiti. (2. kra. 11:1–16) Jojada je pozneje kralja Joaša podpiral pri obnovi templja. In ko je Jojada pri starosti 130 let umrl, so ga pokopali poleg kraljev, »ker je v Izraelu delal to, kar je dobro, še zlasti za pravega Boga in njegovo hišo«. (2. krn. 24:15, 16) Še pomembnejše pa je to, da sta Jojada in njegova žena s svojimi pogumnimi dejanji prispevala k temu, da se je ohranila kraljevska rodovna linija od Davida do Mesija.

12. Katero pogumno dejanje je storil Ebed Meleh?

12 Ebed Meleh, evnuh v hiši kralja Zedekija, je tvegal svoje življenje za Jeremija. Kralj je Jeremija izročil v roke judovskih knezov, ki so ga obtožili hujskanja k uporu. Ti so ga zatem vrgli v vodni zbiralnik, poln blata, da bi tam umrl. (Jer. 38:4–6) Ebed Meleh se je kljub nevarnosti, ki mu je pretila zaradi splošnega sovražnega odnosa do preroka Jeremija, zanj zavzel pred Zedekijem. Zedekija je Ebed Melehu ugodil in mu dal na voljo še 30 mož, da bi mu pomagali rešiti Jeremija. Bog je Ebed Melehu  po Jeremiju zagotovil, da med babilonskim zavzetjem Jeruzalema ne bo izgubil življenja. (Jer. 39:15–18) Bog zares nagradi vse, ki pogumno izpolnjujejo njegovo voljo.

13. Kako so trije Hebrejci pokazali pogum in kaj se lahko iz njihove izkušnje naučimo?

13 V sedmem stoletju pr. n. št. so bili trije hebrejski Jehovovi služabniki priča jasnemu dokazu, da Jehova vero in pogum nagrajuje. Kralj Nebukadnezar je zbral babilonske dostojanstvenike in zahteval, da počastijo velikansko zlato podobo. Kdor tega ne bi storil, bi umrl v ognjeni peči. Trije Hebrejci so Nebukadnezarju spoštljivo rekli: »Naš Bog, ki mu služimo, [nas] lahko reši. In on nas bo rešil iz goreče, ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj. Pa tudi če nas ne bi, vedi, o kralj, da ne bomo služili tvojim bogovom in zlate podobe, ki si jo postavil, ne bomo počastili.« (Dan. 3:16–18) Razburljiva rešitev teh treh Hebrejcev je živo opisana v Danielu 3:19–30. Nam verjetno ne bodo grozili s smrtjo v ognjeni peči, se pa včasih spoprijemamo s preizkušnjami značajnosti, in lahko smo prepričani, da nas bo Bog blagoslovil za našo vero in pogum.

14. Kako je Daniel pokazal pogum, kot je to razvidno iz 6. poglavja Daniela, in kakšen je bil izid?

14 Vero in pogum je pokazal tudi Daniel, in sicer takrat, ko so njegovi sovražniki pregovorili kralja Dareja, naj izda odredbo, na podlagi katere naj bi »vsakega, ki bi v tridesetih dneh prosil kaj katerega koli boga ali človeka razen [kralja] [. . .], vrgli v levjo jamo«. Daniel je takoj, ko je izvedel, da je bil podpisan ta dokument, »šel v svojo hišo. V strešni sobi je imel okna odprta proti Jeruzalemu in tam je trikrat na dan pokleknil ter molil k svojemu Bogu in mu izrekal hvalo, kakor je to redno delal že prej.« (Dan. 6:6–10) Pogumni Daniel je nazadnje pristal v levji jami, toda Jehova ga je rešil. (Dan. 6:16–23)

15. a) Kakšen zgled vere in poguma sta dala Akvila in Priskila? b) Kaj je Jezus imel v mislih, ko je izrekel besede, zapisane v Janezu 13:34, in kako so že mnogi kristjani pokazali takšno ljubezen?

15 Akvila in Priskila sta v okoliščinah, ki iz Biblije niso razvidne, za Pavlovo dušo »tvegala svojo glavo«. (Apd. 18:2; Rim. 16:3, 4) Pogumno sta ravnala skladno z Jezusovimi besedami: »Dajem vam novo zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega.« (Jan. 13:34) Postava, dana po Mojzesu, je od posameznika  zahtevala, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. (3. Mojz. 19:18) Jezusova zapoved pa je bila »nova«, saj je označevala ljubezen, ki posameznika navede, da je pripravljen dati celo svoje življenje za druge, tako kakor je to storil Jezus. Mnogi kristjani so ljubezen pokazali s tem, da so pogumno tvegali svojo glavo, da bi svoje brate in sestre obvarovali pred tem, da bi jih sovražniki mučili ali usmrtili. (Beri 1. Janezovo 3:16.)

Zgodnji kristjani pod nobenim pogojem niso bili pripravljeni sklepati kompromisov.

16., 17. S katero preizkušnjo vere so se spoprijeli nekateri zgodnji Kristusovi sledilci in kako je to primerljivo s tem, kar so doživeli nekateri kristjani v naših dneh?

16 Zgodnji kristjani so podobno kot Jezus pogumno častili samo Jehova. (Mat. 4:8–10) Niso hoteli zažigati kadila v čast rimskemu cesarju. (Glej sliko.) Daniel P. Mannix je napisal: »Malokateri kristjan se je odpovedal svoji veri, čeprav jim je bil v areni ves čas na voljo oltar, na katerem je gorel ogenj. Jetnik je moral samo potrositi ščepec dišave na ogenj in takoj je dobil potrdilo o daritvi, nato pa so ga spustili. Skrbno so mu tudi pojasnili, da s tem v resnici ne časti cesarja; da s tem pač samo prizna božanski značaj cesarja kot poglavarja rimske države. Vendar pa se skoraj noben kristjan ni okoristil te priložnosti za osvoboditev.« (Those About to Die)

17 Podobno so novodobnim kristjanom v nacističnih koncentracijskih taboriščih, kjer jim je grozila gotova smrt, večkrat ponudili možnost, da postanejo svobodni, s tem da podpišejo izjavo, s katero se odrekajo Jehovu. Toda le redki so jo podpisali. V novejšem času so se med genocidom v Ruandi Priče iz vrst Tutsijev in Hutujev izpostavili smrti, da bi zaščitili drug drugega. Takšne preizkušnje zagotovo terjajo pogum in vero.

NE POZABIMO, JEHOVA JE Z NAMI!

18., 19. Kateri biblijski zgledi vere in poguma nam lahko pomagajo pri oznanjevanju?

18 Danes imamo posebno priložnost, da sodelujemo v največjem delu, ki je bilo kdaj zaupano Božjim človeškim služabnikom – da oznanjamo kraljestveno sporočilo in pridobivamo učence. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Nadvse hvaležni smo za Jezusov edinstveni zgled! »Jezus [se je] odpravil na pot po mestih in vaseh ter oznanjal in razglašal dobro novico o Božjem kraljestvu.« (Luk. 8:1) Tudi mi, podobno kot on, potrebujemo vero in pogum, da oznanjamo sporočilo o Kraljestvu. Z Božjo pomočjo smo lahko pogumni kakor Noe, neustrašen »oznanjevalec pravičnosti« v »svetu brezbožnih ljudi«, ki jih je čakal konec v vesoljnem potopu. (2. Pet. 2:4, 5)

19 Pri oznanjevanju nam pomaga molitev. Ko je nekaj preganjanih Kristusovih sledilcev molilo, da bi lahko »pogumno govorili« Božjo besedo, je bila njihova prošnja uslišana. (Beri Apostolska dela 4:29–31.) Če te je nekoliko strah oznanjevati po hišah, prosi Jehova za več vere in poguma, in uslišal te bo. (Beri Psalm 66:19, 20.) *

20. Čigavo podporo imamo kot Jehovovi služabniki?

20 Živeti tako, kakor je všeč Bogu, ne glede na preizkušnje, ki nas doletijo v tem hudobnem in težav polnem svetu, je vsekakor izziv. Vendar nismo sami. Z nami je Bog. Pa tudi njegov Sin, Glava občine. Prav tako je po vsem svetu z nami več kot 7,000.000 drugih Jehovovih prič. In skupaj z njimi dokazujmo vero in oznanjajmo dobro novico, medtem pa imejmo v mislih letni stavek za leto 2013: Bodi pogumen in močan, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj. (Joz. 1:9)

^ odst. 19 Več zgledov poguma lahko najdeš v članku »Pogumen bodi in zelo močan«, v Stražnem stolpu, 15. februar 2012.