Nastavitev dostopnosti

Search

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) NOVEMBER 2012

»Uči me izpolnjevati tvojo voljo«

»Uči me izpolnjevati tvojo voljo«

»Uči me izpolnjevati tvojo voljo, saj si ti moj Bog!« (PS. 143:10)

1., 2. Kako nam upoštevanje Božje volje utegne koristiti in kaj se lahko glede tega naučimo od kralja Davida?

ALI si na potovanju že kdaj uporabljal digitalni zemljevid, ki ti omogoča iz zračne perspektive videti cilj potovanja? Pogled iz takšne perspektive ti lahko pomaga izbrati najboljšo pot. In podobno načelo nam utegne pomagati pri sprejemanju pomembnih odločitev. Če bomo na stvari gledali s Stvarnikove vzvišene perspektive, bomo lahko hodili po poti, ki je Jehovu po volji. (Iza. 30:21)

2 Odličen zgled človeka, ki je večino svojega življenja upošteval Božjo voljo, je bil David, kralj v starem Izraelu. Poglejmo nekatere dogodke iz njegovega življenja in videli bomo, kaj se lahko naučimo od tega moža, ki je Bogu Jehovu služil z nerazdeljenim srcem. (1. kra. 11:4)

DAVID JE JEHOVOVO IME NADVSE SPOŠTOVAL

3., 4. a) Kaj je Davida navedlo, da se je z Goljatom pomeril v dvoboju? b) Kako je David gledal na Božje ime?

3 Razmisli o dogodku, ko se je David soočil s filistejskim dvobojevalcem Goljatom. Kaj je navedlo mladega Davida, da se je spopadel s tem skoraj tri metre visokim velikanom, ki je bil v popolni bojni opravi? (1. Sam. 17:4) Je bil to njegov pogum? Je bila to njegova vera v Boga? Oboje je imelo pomembno vlogo pri njegovem junaškem dejanju. Toda k temu, da se je s tem velikanom pomeril v dvoboju, ga je najbolj spodbudilo spoštovanje do Jehova in njegovega velikega imena. David je ves ogorčen vprašal: »Kdo je vendar ta neobrezanec, Filistejec, da zasmehuje bojne vrste živega Boga?« (1. Sam. 17:26)

4 Ko je mladi David stopil pred Goljata, mu je rekel: »Ti prihajaš k meni z mečem, sulico in kopjem,  jaz pa prihajam k tebi v imenu Jehova nad vojskami, Boga Izraelovih bojnih vrst, ki si ga zasmehoval.« (1. Sam. 17:45) Ker se je David zanašal na pravega Boga, je Goljata premagal z enim samim kamnom, ki ga je vanj zalučal s pračo. Toda David ni samo ob tej priložnosti zaupal Jehovu in nadvse spoštoval njegovo ime, to je počel vse življenje. Še svoje rojake Izraelce je takole spodbujal: »Hvalite se z njegovim svetim imenom!« (Beri 1. kroniška 16:8–10.)

5. V katerih okoliščinah, primerljivih z Goljatovim zasmehovanjem, se utegneš znajti?

5 Ali si ponosen na to, da imaš Jehova za svojega Boga? (Jer. 9:24) Kako se odzoveš, kadar tvoji sosedje, sodelavci, sošolci ali sorodniki začnejo grdo govoriti o Jehovu in zasmehovati njegove Priče? Ali braniš Božje ime, kadar ga drugi v tvoji navzočnosti sramotijo, in zaupaš Jehovu, da ti bo pomagal? Res je, da je včasih tudi »čas molčanja«, vendar se nikoli ne bi smeli sramovati tega, da smo Jehovove priče in Jezusovi sledilci. (Prid. 3:1, 7; Mar. 8:38) Ko smo v stiku z ljudmi, ki Pričam niso naklonjeni, bi seveda morali biti taktni in vljudni, vendar nikdar ne bodimo podobni tistim Izraelcem, ki »so se prestrašili in se silno bali«, ko so slišali Goljatovo zasmehovanje. (1. Sam. 17:11) Raje pokažimo odločnost in posvečujmo ime našega Boga Jehova. Ljudem želimo pomagati spoznati, kakšen Bog je v resnici Jehova. Pri tem uporabljamo njegovo napisano Besedo, da bi jim pomagali uvideti, kako pomembno se je zbližati z njim. (Jak. 4:8)

6. Kateri cilj je imel David, ko se je soočil z Goljatom, in kaj bi morala biti naša glavna želja?

6 Iz Davidovega soočenja z Goljatom pa se naučimo še nekaj pomembnega. Ko je David stekel na bojno polje, je vprašal: »Kaj bo dobil tisti, ki bo ubil tega Filistejca in odstranil sramoto z Izraela?« Ljudje so mu v odgovor povedali to, kar so že prej rekli: »Tistemu, ki bi ga ubil, bo kralj dal veliko bogastvo in svojo hčer.« (1. Sam. 17:25–27) Toda njegova glavna želja niso bili kraljevi darovi. Imel je vzvišenejši cilj. Želel je oslaviti pravega Boga. (Beri 1. Samuelova 17:46, 47.) Kaj pa mi? Ali je naša glavna želja, da bi si nabrali bogastvo in pridobili ugled v svetu ter si tako ustvarili ime? Prav gotovo želimo posnemati Davida, on je v pesmi pel: »Poveličujte z menoj Jehova, skupaj povzdigujmo njegovo ime.« (Ps. 34:3) Zato le zaupajmo Bogu in njegovo ime naj nam pomeni več od našega. (Mat. 6:9)

7. Kako si lahko zgradimo močno vero, ki jo potrebujemo, kadar pridemo v stik z ljudmi, ki nam morda niso naklonjeni?

7 Mladi David je moral povsem zaupati Jehovu, da se je lahko pogumno spopadel z Goljatom. Njegova vera je bila izjemno močna. Med drugim si jo je pridobil tako, da se je pri svojih vsakodnevnih pastirskih opravilih zanašal na Boga. (1. Sam. 17:34–37) Tudi mi potrebujemo močno vero, da bi lahko vztrajali v oznanjevanju, še zlasti kadar srečamo ljudi, ki nam niso naklonjeni. Takšno vero si lahko zgradimo tako, da se pri vsakodnevnih dejavnostih zanašamo na Boga. Morda lahko na javnem prevoznem sredstvu začnemo pogovor o biblijskih resnicah z ljudmi, ki sedijo poleg nas. In zakaj ne bi spregovorili z ljudmi, ki jih med oznanjevanjem po hišah srečamo na ulici? (Apd. 20:20, 21)

DAVID JE ČAKAL NA JEHOVA

Kaj je Davida ustavilo, da Savlu ni vzel življenja, ko je imel priložnost za to?

8., 9. Kako je David v odnosu do kralja Savla pokazal, da želi upoštevati Jehovovo voljo?

8 Nadaljnji zgled tega, da je bil David pripravljen zaupati Jehovu, je povezan s  Savlom, prvim izraelskim kraljem. Ljubosumni Savel je Davida trikrat skušal s sulico pribiti na steno, toda ta se mu je vsakič izmaknil, pa tudi maščevati se mu ni hotel. Nazadnje je pred Savlom zbežal. (1. Sam. 18:7–11; 19:10) Nato je Savel iz vsega Izraela vzel 3000 izbranih mož ter šel v pustinjo v lov za Davidom. (1. Sam. 24:2) In zgodilo se je, da je Savel nevede stopil ravno v tisto jamo, v kateri je bil David skupaj s svojimi možmi. David bi v tem lahko videl priložnost, da se znebi kralja, saj mu je ta stregel po življenju. Konec koncev je bila Božja volja, da nadomesti Savla na izraelskem prestolu. (1. Sam. 16:1, 13) Če bi David poslušal nasvet svojih mož, bi bil kralj že mrtev. Toda on je rekel: »Ne morem si zamisliti, da bi storil kaj takega svojemu gospodu, Jehovovemu maziljencu [. . .]. To ne bi bilo prav v Jehovovih očeh.« (Beri 1. Samuelova 24:4–7.) Savel je bil še vedno od Boga maziljeni kralj. Jehova ga še ni odstranil s prestola, zato mu David ni želel odvzeti kraljestva. Odrezal mu je samo rob brezrokavne tunike in s tem pokazal, da mu noče nič žalega. (1. Sam. 24:11)

9 David je spoštovanje do Božjega maziljenca pokazal tudi, ko je zadnjikrat videl kralja. Takrat je skupaj z Abišajem prišel na kraj, kjer je Savel taboril, in našla sta ga spečega. Abišaj je sklepal, da je Bog tega sovražnika izročil v Davidove roke, in se je že ponudil, da ga s sulico pribije k zemlji, toda David tega ni dovolil. (1. Sam. 26:8–11) David je vedno iskal Božje vodstvo, zato kljub Abišajevemu prigovarjanju ni omahoval v odločenosti, da ravna skladno z Jehovovo voljo.

10. V katerih težavnih okoliščinah se morda lahko znajdemo in kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali neomajni?

10 Tudi mi se lahko znajdemo v težavnih okoliščinah, ko nam ljudje, s katerimi smo skupaj, niso v oporo pri izpolnjevanju Jehovove volje, ampak nas silijo, da bi razmišljali podobno kakor oni, po človeško. Nekateri nas tako kakor Abišaj morda celo spodbujajo, da bi v kaki zadevi ukrepali, ne da bi pri tem upoštevali Božjo voljo. Da bomo ostali neomajni, moramo imeti jasno v mislih, kako Jehova gleda na to zadevo, in biti odločeni ravnati po njegovih merilih.

11. Kako ti lahko Davidov zgled pomaga, da bi ti bilo izpolnjevanje Božje volje nekaj najvažnejšega?

11 David je takole molil k Bogu Jehovu: »Uči me izpolnjevati tvojo voljo.«  (Beri Psalm 143:5, 8, 10.) Ni se želel zanašati na lastne zamisli niti ni popuščal prigovarjanju drugih, ampak je željno sprejemal Božji pouk. Premišljeval je o vseh Jehovovih dejanjih in razmišljal o delu njegovih rok. Božjo voljo lahko spoznavamo tako, da kopljemo po Svetem pismu in premišljujemo o številnih svetopisemskih pripovedih, ki pokažejo, kako Jehova ravna z ljudmi.

DAVID JE RAZUMEL NAČELA, KI SO VELA IZ POSTAVE

12., 13. Zakaj je David vodo, ki so mu jo prinesli trije njegovi možje, izlil na zemljo?

12 Pri Davidu je prav tako vredno posnemanja to, da si je prizadeval razumeti načela, ki so vela iz Postave, in želel živeti po njih. Razmisli, kaj se je zgodilo, ko si je zaželel »požirek vode iz betlehemskega vodnega zbiralnika«. Trije njegovi možje so prodrli v mesto, ki je bilo tedaj v rokah Filistejcev, in se vrnili z vodo. Vendar je David »ni hotel piti, ampak jo je izlil pred Jehovom«. Zakaj? Sam je pojasnil: »Iz spoštovanja do Boga si niti zamisliti ne morem, da bi to storil! Ali naj pijem kri mož, ki so tvegali svojo dušo? Saj so tvegali svojo dušo, da so jo prinesli.« (1. krn. 11:15–19)

Kaj se lahko naučimo iz tega, da David ni hotel piti vode, ki so mu jo prinesli njegovi možje?

13 David je poznal zapoved iz Postave, da se kri ne sme uživati, temveč jo je treba izliti pred Jehovom. Poleg tega je razumel, zakaj je bilo to treba narediti. Vedel je, da je v krvi »duša živega bitja«. Ampak Davidu niso prinesli krvi, temveč vodo! Zakaj je potem ni hotel piti? Razumel je načelo, ki je velo iz tega zakona. Za Davida je bila ta voda tako dragocena kakor kri teh treh mož. Zato si niti zamisliti ni mogel, da bi jo pil. Sklenil je, da jo mora izliti na zemljo. (3. Mojz. 17:11; 5. Mojz. 12:23, 24)

14. Kaj je Davidu pomagalo, da je na zadeve gledal kakor Jehova?

14 David si je prizadeval, da bi ga Božja postava vodila pri vsem. Pel je: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem  srcu.« (Ps. 40:8) Božjo postavo je preučeval in o njej poglobljeno premišljeval. Prepričan je bil, da so Jehovove zapovedi modre. Zato si je želel ravnati ne le po črki Postave, ampak tudi po njenem duhu. Kadar preučujemo Biblijo, je modro, da o prebranem poglobljeno premišljujemo in to shranimo v svoje srce. Tako lahko glede posamezne zadeve ugotovimo, kaj ugaja Jehovu.

15. S čim je Salomon pokazal, da ne spoštuje Božje postave?

15 Davidovega sina Salomona je imel Bog Jehova zelo rad. Vendar Salomon sčasoma ni več spoštoval Božje postave. Ni upošteval Jehovove zapovedi, da naj izraelski kralj »nima veliko žena«. (5. Mojz. 17:17) Pravzaprav se je poročil z mnogimi tujkami. Ko se je postaral, »so njegove žene zapeljale njegovo srce, da je šel za drugimi bogovi«. Naj je imel Salomon za svoje ravnanje takšen ali drugačen razlog, »delal je to, kar je slabo v Jehovovih očeh, in ni v vsem poslušal Jehova, kakor ga je njegov oče David«. (1. kra. 11:1–6) Res je življenjskega pomena, da se podrejamo zakonom in načelom, ki jih najdemo v Božji Besedi! To je na primer zelo pomembno, ko razmišljamo o poroki.

16. Kako na tiste, ki se želijo poročiti, vpliva to, da razumejo duha, ki veje iz zapovedi, naj se poročimo »samo v Gospodu«?

16 Kako se odzovemo, če nam romantično pozornost začne naklanjati posameznik, ki ni Priča? Čigavo stališče pri tem odsevamo, Davidovo ali Salomonovo? Pravim častilcem je naročeno, naj se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Kor. 7:39) Če se kristjan ali kristjanka odloči za poroko, bi se moral oziroma morala poročiti z nekom, ki je istega verskega prepričanja. In če razumemo duha, ki veje iz te svetopisemske zapovedi, ne bomo le odklanjali poroke s takšnim človekom, ampak bomo tudi zavračali kakršno koli romantično pozornost, ki nam jo naklanja.

17. Kaj nam lahko pomaga, da se ne bi ujeli v zanko pornografije?

17 Razmislimo tudi, kako nam lahko Davidov zgled iskrenega prizadevanja za Božjim vodstvom pomaga, da se upiramo skušnjavi, da bi gledali pornografijo. Preberi naslednje svetopisemske vrstice, razmisli o načelih, ki jih vsebujejo, in si prizadevaj ugotoviti, kakšna je glede tega Jehovova volja. (Beri Psalm 119:37; Matej 5:28, 29; Kološanom 3:5.) Če poglobljeno premišljujemo o Božjih vzvišenih merilih, se znamo obvarovati zanke pornografije.

VEDNO IMEJMO V MISLIH BOŽJI POGLED NA STVARI

18., 19. a) Kaj je Davidu pomagalo, da je bil kljub svoji nepopolnosti deležen Jehovove naklonjenosti? b) Kaj si odločen delati?

18 David je bil zgleden v mnogih pogledih, vendar je zagrešil tudi nekaj hudih grehov. (2. Sam. 11:2–4, 14, 15, 22–27; 1. krn. 21:1, 7) Toda vedno, kadar je grešil, se je tudi pokesal. Bogu je služil »z značajnim srcem«. (1. kra. 9:4) Zakaj lahko to rečemo? Ker se je trudil ravnati skladno z Jehovovo voljo.

19 Jehovove naklonjenosti smo lahko deležni kljub temu, da smo nepopolni. S tem v mislih marljivo preučujmo Božjo Besedo, o naučenem poglobljeno premišljujmo in bodimo odločeni ravnati po tem, kar shranimo v svoje srce. Tako bomo Jehovu pravzaprav govorili podobno kakor psalmist, ki je Boga ponižno prosil: »Uči me izpolnjevati tvojo voljo.«