Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  september 2012

Jehova zbira svoje radostno ljudstvo

Jehova zbira svoje radostno ljudstvo

»Zberi ljudstvo – moške, ženske, otroke in priseljence.« (5. MOJZ. 31:12)

1., 2. Kaj bomo v tem članku izvedeli glede zborovanj?

MEDNARODNA in območna zborovanja so značilnost novodobnih Jehovovih prič že dlje, kot se večina med nami lahko spomni. Mnogi od nas smo že obiskali katerega od teh radostnih dogodkov, morda celo na desetine v zadnjih desetletjih.

2 Božje ljudstvo je imelo sveta zborovanja že pred tisočletji. Seznanili se bomo z nekaterimi zborovanji, omenjenimi v Svetem pismu, ki so vzorec za današnja zborovanja, poiskali podobnosti med staroveškimi in novodobnimi značilnostmi takšnih zbiranj in pogledali koristi, ki jih imamo od tega, da smo navzoči. (Ps. 44:1; Rim. 15:4)

PRELOMNA ZBOROVANJA – NEKOČ IN DANES

3. a) Po čem je znano prvo zborovanje Jehovovega ljudstva, omenjeno v Bibliji? b) Kako se je Izraelce pozivalo k temu, da se zberejo?

3 Prvo večje zborovanje, omenjeno v Bibliji, je bilo, ko so se vsi Izraelci zbrali ob vznožju gore Sinaj, da bi prisluhnili Jehovovim navodilom. To je bil res prelomni dogodek v zgodovini čistega čaščenja. Bilo je zelo razburljivo in navzočim je to zborovanje prav gotovo za vedno ostalo v spominu. Takrat je Jehova Izraelcem dal Postavo in pokazal svojo moč. (2. Mojz. 19:2–9, 16–19; beri 2. Mojzesova 20:18; 5. Mojzesova 4:9, 10.) Ta veliki shod je bil temelj za nadaljnji odnos med Bogom in Izraelci. Jehova je nedolgo zatem povedal, kako bo skliceval svoje ljudstvo. Mojzesu je naročil, naj skuje dve srebrni trobenti, s katerima se bo »ves zbor« pozivalo k temu, da se zbere »ob vhodu v shodni šotor«. (4. Mojz. 10:1–4) Skušaj si predstavljati, kako navdušeni so bili ljudje ob takšnih dogodkih!

4., 5. Zakaj so bila zborovanja, ki sta jih organizirala Mojzes in Jozue, še posebej pomembna?

 4 Mojzes je proti koncu 40-letnega bivanja Izraelcev v pustinji, torej v odločilnem trenutku zgodovine tega sorazmerno novega naroda, zbral skupaj svoje rojake. Bili so tik pred tem, da vstopijo v Obljubljeno deželo. To je bil pravi čas, da Mojzes spomni svoje sonarodnjake na vse, kar je Jehova že storil zanje in kar še bo. (5. Mojz. 29:1–15; 30:15–20; 31:30)

5 Lahko da je Mojzes ravno na tem zborovanju omenil, da se bo Božje ljudstvo redno zbiralo in poučevalo. Vsako šabatno leto naj bi se moški, ženske, otroci in priseljenci v Izraelu na šotorski praznik zbrali na kraju, ki si ga je izbral Jehova. In s kakšnim namenom? »Da bodo poslušali ter da se bodo učili bati Jehova [. . .] in skrbno izpolnjevati vse besede te postave.« (Beri 5. Mojzesova 31:1, 10–12.) Iz tega je razvidno, da je bilo že na samem začetku zgodovine Božjega ljudstva jasno, da se bo to ljudstvo pogosto shajalo, da bi premišljevalo o Jehovovi besedi in namenih. Ko so Izraelci zavzeli vso Obljubljeno deželo, je Jozue zbral vse Izraelove rodove, da bi jih spodbudil, naj bodo še naprej odločeni ostati zvesti Jehovu, saj so jih še vedno obkrožali poganski narodi. Ljudstvo se je odzvalo tako, da se je zaobljubilo Bogu, da mu bo služilo. (Joz. 23:1, 2; 24:1, 15, 21–24)

6., 7. Zakaj lahko rečemo, da so tudi nekatera novodobna zborovanja Jehovovih prič pomemben mejnik?

6 Tudi v sodobni zgodovini Jehovovega ljudstva so bila organizirana zborovanja, ki so bila prelomna. Na teh so bile namreč objavljene večje spremembe v teokratičnih dejavnostih ali razumevanju Svetega pisma. (Preg. 4:18) Prvo večje zborovanje, ki so ga Preučevalci Biblije pripravili po prvi svetovni vojni, je bilo leta 1919 v Cedar Pointu (Ohio). Obiskalo ga je kakih 7000 ljudi, označevalo pa je začetek svetovne oznanjevalske kampanje. Leta 1922 je na isti lokaciji potekalo devetdnevno zborovanje. Joseph F. Rutherford je z dramatičnimi besedami spodbudil oznanjevalsko dejavnost, ko je navzoče pozval: »Bodite zveste in prave priče za Gospoda. Bojujte se, dokler ne bo odstranjena vsakršna sled Babilona. Razglasite sporočilo podolgem in počez. Svet mora vedeti, da Jehova je Bog in da Jezus Kristus je Kralj kraljev in Gospod gospodov. To je dan vseh dni. Glejte, Kralj vlada! Vi ste njegovi glasniki. Zato oznanjujte, oznanjujte, oznanjujte Kralja in njegovo Kraljestvo.« Ta poziv so z veseljem sprejeli tako navzoči na tem zborovanju kot tudi drugi Božji služabniki po vsem svetu.

7 Leta 1931 so se Preučevalci Biblije zbrali v Columbusu (Ohio) in z velikim navdušenjem sprejeli ime Jehovove priče. Nato je leta 1935 na zborovanju v Washingtonu brat Rutherford razkril identiteto »velike množice«. V Razodetju glede njih piše: »Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom.« (Raz. 7:9–17) Leta 1942, sredi druge svetovne vojne, je imel Nathan H. Knorr nepozabni govor z naslovom »Mir – ali je lahko trajen?«. V njem je pojasnil, koga predstavlja »škrlatna zver« iz 17. poglavja Razodetja, in nakazal, da se bo tudi po vojni še veliko oznanjevalo.

Mednarodno zborovanje v New Yorku, leta 1950

8., 9. Zakaj so bila nekatera zborovanja še posebej ganljiva?

8 Na teokratičnem zboru »Srečni narodi«, ki je bil leta 1946 v Clevelandu (Ohio), je občinstvo lahko prisluhnilo znamenitemu govoru »Težave pri obnovi in širitvi«, ki ga je imel brat Knorr.  Eden od navzočih je navdušenje, ki ga je vzbudil ta govor, opisal takole: »Imel sem to prednost, da sem tistega večera lahko sedel na odru za njim. In ko je orisal delo ter nato omenil načrte za širitev brooklynskega Betela in tovarne, je številno občinstvo to pospremilo z večkratnim aplavzom. Čeprav z odra nisi mogel videti obrazov ljudi, si zlahka občutil njihovo veselje.« Na mednarodnem zborovanju v New Yorku leta 1950 so navzoči z navdušenjem prejeli vsak svoj izvod Krščanskih grških spisov – prevod novi svet v angleščini. To je bil prvi del prevoda Svetega pisma, ki je napisan v sodobnem jeziku in v katerem je Božje ime vrnjeno na mesto, ki mu pripada. (Jer. 16:21)

9 Še posebej ganljiva so bila zborovanja v deželah, v katerih so bili Priče prej dlje časa preganjani oziroma je bilo njihovo delovanje prepovedano. Adolf Hitler je prisegel, da bo uničil Jehovove priče v Nemčiji. Toda leta 1955 se je na zborovanju v Nürnbergu, ravno na kraju, ki ga je nekoč sam uporabljal za svoje parade, zbralo kar 107.000 Prič. Mnogim delegatom so iz oči privrele solze sreče! Na treh zborovanjih »Predanost Bogu«, ki so leta 1989 potekala na Poljskem, so bili med 166.158 navzočimi tudi številni delegati iz takratne Sovjetske zveze, Češkoslovaške in drugih vzhodnoevropskih držav. Nekateri do tedaj še nikoli niso obiskali shoda, na katerem bi bilo več kot 15 ali 20 Božjih služabnikov. In zamisli si radost tistih, ki so se leta 1993 udeležili mednarodnega zborovanja »Božji pouk« v Kijevu (Ukrajina) in videli krst 7402 posameznikov, kar je največji zabeležen krst Jehovovih prič v zgodovini. (Iza. 60:22; Hag. 2:7)

10. Katera zborovanja hraniš v zelo lepem spominu?

10 Morda se je tudi tebi kako območno oziroma mednarodno zborovanje vtisnilo v spomin. Ali se spomniš svojega prvega zborovanja ali pa mogoče tistega, na katerem si se krstil? To so bili prelomni teokratični dogodki v tvojem življenju. Naj ti ostanejo v lepem spominu! (Ps. 42:4)

REDNE PRILOŽNOSTI ZA VESELJE

11. Katerih vsakoletnih praznikov so se Izraelci udeleževali na Božjo zahtevo?

11 Jehova je od Izraelcev zahteval, da se vsako leto v Jeruzalemu zberejo trikrat: na praznik nekvašenih kruhkov, praznik tednov (kasneje imenovan binkošti) in šotorski praznik. Bog je Izraelcem rekel: »Trikrat na leto naj vsi moški pridejo pred obličje Gospoda, Jehova.« (2. Mojz. 23:14–17) Mnogi družinski poglavarji so se zavedali, kako pomembni so ti prazniki za krepitev duhovnosti, zato so se jih udeležili z vso družino. (1. Sam. 1:1–7; Luk. 2:41, 42)

12., 13. Kaj je za mnoge Izraelce pomenilo to, da so se vsako leto udeležili praznikov?

12 Pomisli, kaj je za izraelsko družino pomenilo odpraviti se na takšno pot. Jožef in Marija sta na primer morala v eno  smer, iz Nazareta v Jeruzalem, potovati kakih 100 kilometrov. Kaj meniš, koliko časa bi ti vzelo takšno potovanje, če bi imel poleg še majhne otroke? Pripoved o tem, kako je Jezus še kot deček obiskal Jeruzalem, odkrije, da so se sorodniki in znanci na pot morda odpravili v skupini. Verjetno je bil zanje kar izziv potovati, skupaj pripravljati obroke in poiskati primerno prenočišče v kraju, ki ga niso dobro poznali. Toda razmere so bile dovolj varne, da so dvanajstletniku, kot je bil denimo Jezus, dovolili malo več svobode. Ti prazniki so bili res nekaj nepozabnega, še posebej za mlade! (Luk. 2:44–46)

13 Ko so bili Izraelci razkropljeni zunaj meja svoje domovine, so na praznike prišli iz številnih drugih dežel. Hvaležni Judje in spreobrnjenci so na binkošti leta 33 n. št. pripotovali v Jeruzalem iz Italije, Libije, Male Azije, Mezopotamije, s Krete in od drugod. (Apd. 2:5–11; 20:16)

14. Kaj dobrega so Izraelci imeli od tega, da so obiskali vsakoletne praznike?

14 Za zveste Izraelce je bil najpomembnejši vidik teh potovanj ta, da so lahko vneto častili Jehova skupaj s tisočimi drugimi, ki so prav tako ljubili Boga. Kakšni občutki so ljudi prevevali na teh praznikih? Odgovor lahko najdemo v navodilu, ki ga je Jehova dal svojemu ljudstvu glede šotorskega praznika: »Veseli se ob svojem prazniku, ti in tvoj sin in tvoja hči, tvoj suženj in tvoja sužnja, levit, priseljenec, sirota in vdova, ki živijo v tvojem mestu. Sedem dni obhajaj praznik v čast Jehovu, svojemu Bogu, na kraju, ki si ga bo Jehova izbral, saj bo Jehova, tvoj Bog, blagoslovil ves tvoj pridelek in vsako delo tvojih rok; zato se le veseli.« (5. Mojz. 16:14, 15; beri Matej 5:3.)

ZAKAJ NAJ BI CENILI DANAŠNJA ZBOROVANJA?

15., 16. Kako se moraš žrtvovati, da lahko obiščeš zborovanje? Zakaj je to vredno truda?

15 Ta staroveška zborovanja so res odličen zgled za današnje Božje ljudstvo! Skozi stoletja se je sicer marsikaj spremenilo, toda glavne značilnosti zborovanj so ostale enake. Tisti, ki so v biblijskih časih obiskovali zborovanja, so morali za to tudi kaj žrtvovati. In podobno je danes. Toda koristi, ki jih imamo od zborovanj, so resnično vredne našega truda. Ti dogodki so bili in še vedno so velikega duhovnega pomena. Na njih smo seznanjeni z informacijami in razumevanji, bistvenimi za to, da lahko ohranjamo tesno prijateljstvo z Bogom. Zborovanja nas spodbujajo, da udejanjamo to, kar se učimo, pomagajo nam, da se ognemo težavam, in nas navajajo, da se ženemo za cilji in željami, ki nas bodo osvežili, ne pa obremenili. (Ps. 122:1–4)

Južna Koreja

16 Zborovanja so vedno znova razlog za veselje. V nekem poročilu z velikega zborovanja leta 1946 je pisalo: »Prav posebno doživetje je bilo opazovati tisoče zadovoljnih sovernikov, še večje veselje pa je bilo poslušati, ko so ob igranju orkestra in petju množic v slavo Jehovu med tribunami zazvenele lepe kraljestvene pesmi.« V poročilu je še pisalo: »Na oddelek za prostovoljno službo so prihajali delegati in se iz čistega veselja dali na razpolago za pomoč kateremu koli oddelku, samo da bi lahko služili sovernikom.« Ali tudi ti na območnih oziroma mednarodnih zborovanjih čutiš podobno? (Ps. 110:3; Iza. 42:10–12)

17. Kako se je sčasoma spremenilo organiziranje zborovanj?

17 Zborovanja so danes organizirana malo drugače, kakor so bila nekoč.  Nekateri izmed Božjega ljudstva se na primer spomnijo, da so zborovanja lahko trajala tudi po osem dni! Program je bil razdeljen na tri dele: dopoldanskega, popoldanskega in večernega. Med zborovanjem je bilo organizirano tudi oznanjevanje. Nekatere točke so se pričele ob devetih zjutraj, in zborovalni dan je pogosto trajal tja do devetih zvečer. Prostovoljce je čakalo naporno delo, za navzoče so dolge ure pripravljali zajtrk, kosilo in večerjo. Danes pa je program zasnovan tako, da so zborovanja krajša. Poleg tega si družine in posamezniki že prej pripravijo hrano, zaradi česar se lahko med programom še bolj posvetijo duhovni hrani.

Mozambik

18., 19. Česa se na zborovanju najbolj veseliš in zakaj?

18 Na nekatere značilnosti zborovanj, ki so že dolgo del programa, komaj čakamo. Duhovno hrano, dano »ob pravem času«, ki nam omogoča boljše razumevanje svetopisemskih prerokb in naukov, dobivamo po predavanjih, pa tudi po publikacijah, ki izidejo na zborovanjih. (Mat. 24:45) Te izdaje so pogosto pripomočki, ki lahko iskrenim posameznikom pomagajo še bolj razumeti svetopisemske resnice. Poživljajoče biblijske drame spodbujajo mlade in starejše, da preiščejo svoje motive, in jim pomagajo, da se obvarujejo brezbožnega mišljenja ljudi v svetu. Govor za krst je prav tako za vse nas priložnost, da razmislimo, čemu dajemo v svojem življenju prednost, in da okusimo veselje, ko vidimo druge, da simbolizirajo svojo posvetitev Jehovu.

19 Da, zborovanja so že dolgo del čistega čaščenja in prispevajo k temu, da lahko Jehovovo radostno ljudstvo v teh kritičnih časih služi svojemu Bogu tako, kakor on želi. Takšni shodi so duhovna spodbuda in priložnost, da spletemo nova prijateljstva in še bolj cenimo svetovno bratovščino. Hkrati so tudi pomembno sredstvo, po katerem Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo in skrbi zanj. Nedvomno si vsak od nas želi zadeve urediti tako, da bi lahko obiskal vsako zborovanje in imel koristi od celotnega programa. (Preg. 10:22)