Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  September 2012

»Ne veste ne dneva ne ure«

»Ne veste ne dneva ne ure«

»Bedite torej, ker ne veste ne dneva ne ure.« (MAT. 25:13)

1.–3. a) Kateri okoliščini nam lahko pomagata razumeti bistvo Jezusovih dveh prilik? b) Na katera vprašanja bomo dobili odgovor?

PREDSTAVLJAJ si, da te neki vladni predstavnik prosi, da bi ga zapeljal na pomemben sestanek. Nekaj minut preden se odpraviš na dogovorjen kraj, pa ugotoviš, da v rezervoarju avtomobila nimaš dovolj goriva. Hitro se odpelješ po gorivo. Toda medtem pride on. Ozira se naokoli, vendar tebe ni. Ker ne more čakati, za prevoz prosi nekoga drugega. Kmalu zatem prideš ti in ugotoviš, da je že odšel. Kako bi se počutil?

2 Sedaj pa si zamisli, da si uradnik in da si trem sposobnim ljudem naročil, naj opravijo neko pomembno delo. Pojasniš jim, kaj morajo narediti, in vsi trije rade volje sprejmejo nalogo. Toda ko se čez čas vrneš, izveš, da sta le dva od njih opravila nalogo. Tisti, ki naloge ni opravil, pa celo išče izgovore. Pravzaprav se dela ni niti pritaknil. Kako bi se počutil?

3 Jezus je v svojih dveh prilikah, in sicer o devicah in o talentih, omenil podobne okoliščine, da bi ponazoril, zakaj bodo nekateri maziljenci v času konca dokazali, da so zvesti in preudarni, drugi pa ne. * (Mat. 25:1–30) Bistvo je poudaril takole: »Bedite torej, ker ne veste ne dneva ne ure.« Dan in ura se nanašata na čas, ko bo Jezus izvršil Božjo obsodbo nad Satanovim svetom. (Mat. 25:13) Ta nasvet lahko upoštevamo tudi mi danes. Kako nam utegne koristiti, če bedimo, kot nas je k temu spodbudil Jezus? Kdo dokazuje, da je pripravljen, zaradi česar bo lahko preživel? In kaj moramo delati že sedaj, da bi ostali budni?

 KAKO NAM KORISTI, ČE SMO BUDNI

4. Zakaj biti buden kot kristjan ne pomeni gledati na uro?

4 Nekatere dejavnosti, kot je delo v tovarni, obisk pri zdravniku ali vožnja z javnim prevoznim sredstvom, zahtevajo, da upoštevamo urnik. Pri drugih dejavnostih, kot je gašenje požara ali reševanje po kaki nesreči, pa pogledovanje na uro odvrača pozornost oziroma je lahko celo nevarno. V takšnih okoliščinah se je veliko pomembnejše osredinjati na samo delo kot pa držati se nekega urnika. Ker je konec te stvarnosti vse bližje, je delo, pri katerem ljudi usmerjamo k rešitvi, ki jo pripravlja Jehova, pomembnejše kot kdaj prej. Biti buden kot kristjan ne pomeni gledati na uro, kdaj bo prišel konec. Pravzaprav nam to, da ne vemo, kateri dan in uro bo prišel konec, koristi v vsaj petih pogledih.

5. Kako nam lahko to, da ne vemo ne dneva ne ure, pomaga odkriti, kaj imamo v srcu?

5 Prvič: to, da ne vemo, kdaj bo prišel konec, nam pomaga odkriti, kaj imamo dejansko v svojem srcu. Jehova nam je s tem, da ni povedal, kdaj pride konec, pravzaprav izkazal čast, saj se tako lahko svobodno odločimo, ali mu bomo zvestovdani ali ne. Res je, da se veselimo tega, da bomo preživeli konec te stvarnosti, vendar Jehovu služimo iz ljubezni, ne pa zgolj zato, da bi dobili življenje. (Beri Psalm 37:4.) Izpolnjevati njegovo voljo nam je v zadovoljstvo, poleg tega se zavedamo, da nam je to, kar nas Bog uči, v korist. (Iza. 48:17) Njegove zapovedi nam vsekakor niso v breme. (1. Jan. 5:3)

6. Kako se Bog počuti, če mu služimo iz ljubezni, in zakaj se tako počuti?

6 Drugič: to, da ne vemo ne dneva ne ure, nam koristi, ker imamo s tem priložnost, da razveseljujemo Jehovovo srce. Če Jehovu služimo iz ljubezni, ne pa zato, ker je konec blizu ali zaradi nagrade, mu pomagamo odgovoriti na neutemeljene obtožbe njegovega nasprotnika Satana. (Job 2:4, 5; beri Pregovori 27:11.) Vemo, koliko bolečine in trpljenja povzroča Hudič, zato ponosno zagovarjamo Jehovovo pravico do vrhovne oblasti in zavračamo Satanovo hudobno vlado.

7. Kaj meniš, zakaj je prav živeti požrtvovalno?

7 Tretjič: ker se pri služenju Jehovu ne oziramo na neki določen datum, nas to spodbuja, da živimo požrtvovalno. Danes so tudi nekateri ljudje, ki ne poznajo Boga, prepričani, da svet, kot ga poznamo, ne bo več dolgo zdržal. Ker se bojijo takšne ali drugačne neizogibne katastrofe, imajo stališče »Jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli«. (1. Kor. 15:32) Nas pa ni strah. Nočemo se osamiti in zadovoljevati lastne sebične želje. (Preg. 18:1) Nasprotno, pripravljeni smo se odreči samim sebi in brez zadržkov porabljati svoj čas, energijo in druga sredstva za to, da razglašamo dobro novico o Božjem kraljestvu. (Beri Matej 16:24.) V veselje nam je služiti Bogu, še posebej pa pomagati drugim, da ga spoznajo.

8. Kateri svetopisemski zgled pokaže, da se moramo povsem zanašati na Jehova in njegovo Besedo?

8 Četrtič: to, da ne vemo ne dneva ne ure, nam koristi, ker nam pomaga, da se še bolj zanašamo na Jehova in se vestno ravnamo po njegovi Besedi. Ena od opaznejših značilnosti naše grešne narave je ta, da se radi zanašamo nase. Zato je Pavel kristjane opozoril: »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.« Tik preden je Jozue povedel Božje ljudstvo v Obljubljeno deželo, je 23.000 Izraelcev izgubilo Jehovovo  naklonjenost. »Te stvari,« je rekel Pavel, »so bile napisane v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti.« (1. Kor. 10:8, 11, 12)

9. Kako nas lahko stiske prečistijo in še bolj zbližajo z Bogom?

9 Petič: to, da ne vemo, kdaj bo prišel konec, nam koristi, ker nas stiske, ki jih danes doživljamo, lahko prečistijo. (Beri Psalm 119:71.) Za zadnje dneve te stvarnosti je bilo rečeno, da bodo to »kritični časi, v katerih bo težko živeti«. (2. Tim. 3:1–5) Mnogo ljudi v Satanovem svetu nas zaradi naše vere sovraži, zato morda doživljamo preganjanje. (Jan. 15:19; 16:2) Če smo v takšnih preizkušnjah ponižni in iščemo Božje vodstvo, se naša vera prečisti, kakor da bi šla skozi ogenj. Kadar tako ravnamo, ne bomo popustili, ampak se bomo z Jehovom zbližali, bolj kot si lahko mislimo. (Jak. 1:2–4; 4:8)

10. Kdaj se nam zdi, da čas teče hitreje?

10 Čas je relativna stvar. Kadar smo s čim povsem zaposleni in ne pogledujemo nenehno na uro, se nam zdi, da čas kar leti. In podobno je, če smo zatopljeni v vznemirljivo delo, ki nam ga je zaupal Jehova – tako bo konec prišel hitreje, kot smo si morda mislili. V tem nam je večina maziljencev odličen zgled. Na kratko poglejmo, kaj se je dogajalo po tem, ko je bil Jezus leta 1914 postavljen za kralja, in videli bomo, kako so nekateri dokazali, da so pripravljeni, drugi pa ne.

MAZILJENCI DOKAZUJEJO, DA SO PRIPRAVLJENI

11. Zakaj so nekateri maziljenci po letu 1914 sklenili, da Gospod zamuja?

11 Spomni se Jezusovih prilik o devicah in o talentih. Če bi device oziroma sužnji vedeli, kdaj pride ženin oziroma gospodar, jim ne bi bilo treba bedeti. Vendar tega niso vedeli, zato so morali biti stalno pripravljeni. Maziljenci so desetletja čakali na leto 1914 kot na posebno leto, niso pa jasno razumeli, kaj se bo takrat zgodilo. Ko se stvari niso iztekle po njihovih pričakovanjih, je bilo videti, kakor da ženin zamuja. Neki brat je kasneje povedal: »Nekateri med nami smo bili prepričani, da bomo že prvi teden tistega oktobra [1914] odšli v nebesa.«

12. Kako so maziljenci dokazali, da so zvesti in preudarni?

12 Samo pomisli, kakšno razočaranje so verjetno doživeli tisti, ki so pričakovali konec, pa ga ni bilo! Poleg tega so se bratje in sestre morali spoprijeti z nasprotovanjem, ki ga je prinesla prva svetovna vojna. Nastopilo je obdobje, v katerem so bili praktično nedejavni, kakor da bi spali. Toda leta 1919 se je zaslišal poziv k budnosti! Jezus je prišel v Božji duhovni tempelj in ga pregledal. Vendar nekateri tega pregleda niso prestali in so nazadnje izgubili priložnost, da bi še naprej delali za Kralja. (Mat. 25:16) Kot je videti, niso redno obnavljali zalog duhovnega olja, podobno kakor jih niso nespametne device. In tako kakor leni suženj niso bili za Kraljestvo pripravljeni žrtvovati ničesar. Po drugi strani pa je večina maziljencev pokazala neomajno zvestobo in močno željo služiti svojemu Gospodarju tudi v teh težavnih letih vojne.

13. Kakšno stališče je imel razred sužnja takoj po letu 1914 in kakšno ima danes?

13 V eni od revij Stražni stolp, ki je izšla nekoliko po letu 1914, je bila zapisana naslednja pomembna izjava: »Bratje, tisti, ki imamo pravilen odnos do Boga, se ne pritožujemo nad ničemer, kar On pripravlja za nas. Nismo hoteli, da bi se izpolnila naša volja; in ko smo  ugotovili, da so naša pričakovanja glede oktobra 1914 napačna, smo bili veseli, da Gospod svojega načrta ni spremenil, zato da bi nam ustregel. Tega niti nismo pričakovali. Želimo samo, da bi lahko razumeli njegove načrte in namene.« Takšna ponižnost in predanost sta še vedno značilni za Gospodove maziljence. Ne trdijo, da so navdihnjeni, so pa odločeni opraviti delo na zemlji, ki jim ga je naložil Gospod. In danes »velika množica« »drugih ovc«, torej kristjani z zemeljskim upanjem, posnema njihovo budnost in gorečnost. (Raz. 7:9; Jan. 10:16)

DOKAŽIMO, DA SMO PRIPRAVLJENI

Duhovno hrano iščimo tudi v težavnih okoliščinah.

14. Kako nas varuje to, da smo tesno povezani z od Boga postavljenim posrednikom, ki deli duhovno hrano?

14 Budni člani velike množice so podobno kot maziljeni kristjani tesno povezani z od Boga postavljenim posrednikom, ki deli duhovno hrano. Zaradi tega je videti, kakor da si tudi oni obnavljajo zalogo duhovnega olja, s tem da se pustijo voditi Božji Besedi in svetemu duhu. (Beri Psalm 119:130; Janez 16:13.) In tako okrepljeni tudi oni dokazujejo, da so pripravljeni na Kristusov prihod in ostajajo dejavni celo v hudih preizkušnjah. V nekem nacističnem taborišču so na primer bratje sprva imeli samo eno Biblijo. Zato so molili za več duhovne hrane. Kmalu zatem so izvedeli, da je nekemu bratu, ki je ravnokar prišel v taborišče, uspelo v svoji leseni nogi na skrivaj prinesti nekaj novih številk Stražnega stolpa. Eden od preživelih je bil tudi maziljeni brat Ernst Wauer, ki se je kasneje spominjal: »Jehova nam je na čudovit način pomagal, da smo si zapomnili misli iz člankov, ki so nas utrdile.« Nato je rekel: »Danes je tako lahko dobiti duhovno hrano, toda ali jo vedno cenimo? Prepričan sem, da ima Jehova v zalogi obilico blagoslovov za vse tiste, ki mu zaupajo, ostanejo zvesti in se hranijo pri njegovi mizi.«

15., 16. Kako sta bila neka zakonca nagrajena za svojo gorečnost v krščanski službi in kaj se iz takšnih doživetij lahko naučiš?

15 Tudi druge ovce so ves čas zaposlene z Gospodarjevim delom in tako docela podpirajo Kristusove brate. (Mat. 25:40) V nasprotju s hudobnim in lenim sužnjem iz Jezusove prilike so pripravljene  marljivo delati in marsikaj žrtvovati za to, da bi na prvo mesto v svojem življenju dajale Kraljestvo. Pomislimo denimo na zakonca Jona in Masako. Ko so ju prosili, da bi v Keniji pomagala ljudem, ki govorijo kitajsko, sta sprva imela pomisleke. Toda potem, ko sta razmislila o svojih okoliščinah in o zadevi tudi molila, sta se odločila za selitev.

16 Za svoj trud sta bila bogato poplačana. »Oznanjevati tukaj je res vznemirljivo,« sta povedala. Vzpostavila sta sedem biblijskih poukov in imela še mnogo drugih navdušujočih doživetij. Nazadnje sta rekla: »Jehovu se vsak dan zahvaljujeva, da sva lahko tukaj.« Seveda tudi mnogi drugi bratje in sestre s svojimi odločitvami dokazujejo, da hočejo ostati povsem zaposleni v službi Bogu ne glede na to, kdaj pride konec. Pomisli na tisoče, ki so diplomirali v šoli Gilead in služijo kot misijonarji. Zakaj ne bi prebral članka »Od sebe dajemo najboljše!«, ki je izšel v Stražnem stolpu, 15. oktober 2001, in tako spoznal nekaj več o tej veji posebne službe? Ko boš bral to privlačno pripoved o tem, kako poteka dan v misijonarski službi, razmisli, kako bi tudi sam lahko še bolj služil v hvalo Bogu in tako okusil še več veselja.

TUDI TI OSTANI BUDEN

Če smo zaposleni s krščanskimi dejavnostmi, nam čas teče hitro.

17. Kako nam je to, da ne vemo ne dneva ne ure, v blagoslov?

17 Očitno je to, da ne vemo ne dneva ne ure, ko bo to stvarnost doletel konec, za nas blagoslov. Ker smo zaposleni z izpolnjevanjem volje našega ljubečega Očeta Jehova, smo si z njim vse bližje, in tako nismo zaskrbljeni ali razočarani. Ko držimo za plug, če se tako izrazimo, in se ogibamo vsega, kar bi nas lahko premotilo, smo pri opravljanju Gospodarjevega dela polni veselja. (Luk. 9:62)

18. Zakaj ne želimo popustiti v veri?

18 Božji dan sodbe se hitro približuje. Nihče od nas si ne želi razočarati Jehova ali Jezusa. V teh zadnjih dneh sta nam zaupala dragoceno službo. Zares se čutimo počaščene, da nam tako zelo zaupata! (Beri 1. Timoteju 1:12.)

19. Kako lahko dokažemo, da smo pripravljeni?

19 Ne glede na to, ali upamo, da bomo živeli v nebesih ali v raju na zemlji, bodimo odločeni, da bomo zvesto oznanjevali in pridobivali učence, saj je to naloga, ki smo jo dobili od Boga. Še vedno ne vemo ne dneva ne ure, ko bo prišel Jehovov dan. Toda ali moramo to res vedeti? Že danes lahko dokažemo, da smo pripravljeni, in v tem si bomo prizadevali še naprej. (Mat. 24:36, 44) Dokler bomo povsem zaupali Jehovu in iskali najprej Kraljestvo, smo lahko prepričani, da ne bomo razočarani. (Rim. 10:11)

^ odst. 3 Glej Stražni stolp, 1. marec 2004, strani 14–18.