Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP ŠT. 6, 2016

Štorklja

Učimo se od ptic

Učimo se od ptic

»Vprašaj, prosim, [. . .] ptice neba, in ti bodo povedale. Kdo od vseh teh ne ve, da je to naredila Jehovova roka?« (Job 12:7, 9)

PRED več kot 3000 leti je patriarh Job spoznal, da nam ptice lahko veliko povedo o tem, kar je Bog naredil. Ptice pa so zaradi svojega značilnega vedenja tudi odličen vir za ponazoritve in metafore. Iz mnogih omemb ptic v Svetem pismu se naučimo pomembne stvari o življenju in našem odnosu z Bogom. Poglejmo si nekaj zgledov.

KJE GNEZDIJO LASTOVKE

Lastovka

Prebivalci Jeruzalema so poznali lastovke, ki so si običajno gradile gnezda pod napušči zgradb. Nekatere so svoja gnezda zgradile v Salomonovem templju. Verjetno so se lastovke, ki so vsako leto gnezdile na tempeljskem področju, počutile varne in so tam lahko nemoteno skrbele za svoje mladiče.

Takšna gnezda je na tempeljskem področju opazil pisec 84. psalma – eden od Korahovih sinov, ki je vsakih šest mesecev po en teden služil v templju. Želel je biti kot lastovka, ki je v Jehovovi hiši vedno imela dom. Vzkliknil je: »Kako ljubim tvoje veličastno prebivališče, o Jehova nad vojskami! Duša mi peša od hrepenenja po Jehovovih dvoriščih. [. . .] Celo ptica je našla svoj dom, lastovka gnezdo zase, kamor je položila svoje mladiče, blizu tvojega veličastnega oltarja, o Jehova nad vojskami, moj Kralj in moj Bog!« (Psalm 84:1–3) Ali tudi mi skupaj z našimi otroki podobno hrepenimo po tem, da se redno družimo z Božjim ljudstvom, in ali to cenimo? (Psalm 26:8, 12)

ŠTORKLJA POZNA SVOJ ČAS

»Štorklja na nebu pozna svoj čas,« je napisal prerok Jeremija. Nedvomno mu je bila dobro znana selitev štorkelj čez Obljubljeno deželo. Čez dolino reke Jordan se spomladi po podatkih več kot 300.000 belih štorkelj seli iz Afrike v Evropo. Njihova biološka ura jih navede, da se vrnejo na svoja poletna gnezdišča. Tako kot druge ptice selivke so pozorne »na čas, ko se morajo vrniti«. (Jeremija 8:7)

»Pravo čudo selitve ptic je to, da je nagonska,« piše v Collins Atlas of Bird Migration. Bog Jehova je pticam selivkam dal nagonsko modrost glede selitvenih obdobij, človeku pa je dal sposobnost, da presoja čase in dobe. (Luka 12:54–56) V nasprotju s štorkljo, ki se ravna po nagonski modrosti, je za človeka Božje spoznanje ključno, da lahko presoja pomen dogodkov časa, v katerem živimo. Izraelci Jeremijevega časa takih znakov niso opazili. Bog je pojasnil, v čem je problem: »Zavrnili so Jehovovo  besedo. Kakšna je potem njihova modrost?« (Jeremija 8:9)

Danes imamo ogromno dokazov, da živimo v času, ki ga Sveto pismo imenuje »zadnji dnevi«. (2. Timoteju 3:1–5) Ali boste posnemali štorkljo in upoštevali čas, v katerem živimo?

OREL VIDI DALEČ

Orel

V Svetem pismu je orel omenjen velikokrat in njegova osupljiva silhueta je značilnost Obljubljene dežele. Orel iz svojega gnezda visoko na pečini »išče hrano, daleč vidijo njegove oči«. (Job 39:27–29) Po poročilih je njegov vid tako oster, da lahko opazi zajca z razdalje enega kilometra.

Kakor lahko orlove oči »daleč vidijo«, lahko tudi Jehova vidi daleč v prihodnost. Tako je Bog Jehova objavil: »Jaz že od začetka oznanjam konec in od davnih časov to, kar se še ni zgodilo.« (Izaija 46:10) Če upoštevamo Jehovove nasvete, lahko imamo koristi od njegove neprekosljive modrosti in zmožnosti predvidevanja. (Izaija 48:17, 18)

Poleg tega Sveto pismo z orlom primerja tiste, ki zaupajo v Boga: »Tisti, ki opirajo svoje upanje na Jehova, dobivajo nove moči. Dvigajo se, kakor bi imeli orlje peruti.« (Izaija 40:31) Orel pri dviganju izkorišča termiko oziroma tople vzgonske zračne tokove. Ko najde topel zračni tok, razpre svoja krila in kroži znotraj zračnega stebra ter se dviga vse višje in višje. Medtem ko tako lebdi in jadra na dolge razdalje, se ne zanaša na svojo moč. Podobno lahko vsi, ki zaupajo Jehovu, nanj gledajo kot na tistega, ki obljublja »moč, ki presega običajno«. (2. Korinčanom 4:7, 8)

»KAKOR ZBIRA KOKLJA SVOJA PIŠČETA«

Koklja s piščančki

Jezus se je malo pred svojo smrtjo ob neki priložnosti zazrl v judovsko glavno mesto. »Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš preroke in kamenjaš tiste, ki so poslani k tebi,« je zavzdihnil. »Kolikokrat sem hotel tvoje otroke zbrati, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti! Toda niste hoteli.« (Matej 23:37)

Eden najmočnejših nagonov pri pticah je njihova želja, da bi zaščitile svoje mladiče. Ptice, ki gnezdijo na tleh, denimo domače kokoši, morajo biti zelo oprezne in pozorne na nevarnost. Če koklja opazi kragulja, ki kroži nad njo, z glasnim opozorilnim klicem posvari svoje piščančke, da hitro stečejo na varno pod njene peruti. Pod perutmi lahko piščančki najdejo zavetje tudi pred žgočim soncem in močnim dežjem. Podobno je Jezus Jeruzalemčanom želel ponuditi duhovno zavetje in zaščito. Danes nas Jezus vabi, naj pridemo k njemu po poživitev ter zaščito pred bremeni in skrbmi našega vsakodnevnega življenja. (Matej 11:28, 29)

Od teh krilatih stvarjenj se lahko zelo veliko naučimo. Ko boste opazovali njihovo vedenje, se skušajte spomniti svetopisemskih metafor, ki govorijo o njih. Naj vam lastovka pomaga, da boste cenili Jehovovo hišo čaščenja. Pri Bogu iščite upanje, ki vam lahko omogoči, da jadrate kakor orel. Pridite k Jezusu po duhovno resnico, ki vas ščiti tako, kakor ščiti koklja svoje piščančke. In naj vas štorklja spomni, da ostanete pozorni na pomen svetovnih dogodkov, ki zaznamujejo čas, v katerem živimo.

Spoznajte več

Kako se lahko zbližate z Bogom?

Spoznajte, ali Bog posluša vse molitve, kako naj bi molili in kaj še lahko naredimo, da bi se zbližali z Bogom.