Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp  |  Št. 4, 2017

Praslin na Sejšelih, kjer je leta 1881 general Gordon našel svoj edenski vrt.

Raj na zemlji – iluzija ali resničnost?

Raj na zemlji – iluzija ali resničnost?

Raj! Barvite turistične brošure nam ponujajo mamljive ponudbe letov do kakega oddaljenega »raja«, da bi se tam sprostili in pozabili vse svoje skrbi in težave. Toda še predobro vemo, da nas bo ob vrnitvi domov čakalo enako stanje, kot je bilo pred odhodom.

Kljub temu je naša očaranost nad rajem zelo močna. Ne moremo, da se ne bi vprašali: »Ali je ‚raj‘ zgolj lepa iluzija? Če je tako, zakaj potem takšna očaranost? In ali lahko ‚raj‘ kdaj postane resničnost?«

IZROČILO O RAJU

Že stoletja ljudi privlači zamisel o raju. Mnogim je zanimanje vzbudil »vrt«, ki je bil »proti vzhodu, v Edenu,« in je omenjen v Svetem pismu. Zakaj je bil ta vrt tako privlačen? Pripoved nam pove: »Tako je Bog Jehova povzročil, da je iz zemlje zraslo vsakršno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed.« Ta vrt je bil prijeten in lep kraj. Najbolj zanimivo od vsega pa je bilo »drevo življenja na sredi vrta«. (1. Mojzesova 2:8, 9)

Poleg tega poročilo iz Prve Mojzesove omenja štiri reke, ki tečejo iz vrta. Dve reki poznamo še danes – Tigris (ali Hidekel) in Evfrat. (1. Mojzesova 2:10–14, podčrtna opomba) Ti reki tečeta skozi današnji Irak, ki je bil nekdaj del starodavne Perzije, in se izlivata v Perzijski zaliv.

Razumljivo je, da izročilo o zemeljskem raju zelo prežema perzijsko kulturno dediščino. Preproga iz 16. stoletja v Filadelfijskem muzeju umetnosti v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike ima vtkan vzorec ograjenega vrta z drevesi in cvetlicami. Perzijska beseda za »ograjen vrt« pomeni tudi »raj« in prizor na preprogi prikazuje svetopisemski opis čudovitega in bujnega edenskega vrta.

Pravzaprav se zgodbe o raju pripovedujejo v mnogih jezikih in kulturah po vsem svetu. Ko se je človeška družina selila v različne kraje po svetu, je s seboj nosila različice izvirne pripovedi, ki so se skozi stoletja pomešale s krajevnimi verovanji in legendami. Še danes ljudje izjemno lepe kraje skoraj instinktivno opisujejo z besedo raj.

V ISKANJU RAJA

Nekateri raziskovalci so trdili, da so našli izgubljeni raj. General britanske vojske Charles Gordon je bil na primer ob obisku Sejšelov leta 1881 tako prevzet nad izjemno lepoto doline Vallée de Mai (danes na seznamu svetovne dediščine), da jo je poimenoval edenski vrt. In v 15. stoletju se je italijanski pomorščak Krištof Kolumb ob pristanku na otoku Hispaniola (danes Dominikanska republika in Haiti) spraševal, ali je blizu odkritja edenskega vrta.

Sodobna zgodovinska knjiga Mapping Paradise vsebuje detajle več kot 190 starodavnih zemljevidov, in mnogi od teh prikazujejo Adama in Evo v Edenu. Med njimi je nenavadni zemljevid iz manuskripta Beatusa iz Liébane, prepisanega v 13. stoletju. Na zemljevidu zgoraj je majhen pravokotnik z rajem v sredini. Iz sredine tečejo štiri reke, poimenovane »Tigris«, »Eufrates«, »Pison« in »Geon«, in vsaka teče proti enemu kotu pravokotnika, kar naj bi predstavljalo širjenje krščanstva na vse štiri strani sveta. Čeprav lokacija prvotnega raja ni bila znana, takšni prikazi kažejo, da so zgodbe, ki so se prenašale iz roda v rod, pri ljudeh očitno ohranjale zanimanje za raj.

Angleški pesnik John Milton iz 17. stoletja je znan po svoji epski pesnitvi Izgubljeni raj, ki temelji na pripovedi iz Prve Mojzesove in govori o Adamovem grehu in izgnanstvu iz edenskega vrta. V  tej pesnitvi je poudaril obljubo o obnovi večnega življenja za ljudi na zemlji z besedami: »Saj raj bo vse in v vsem in ne le v Ednu.« (Prevedel Marjan Strojan.) Zatem je napisal še nadaljevanje z naslovom Znova pridobljeni raj (ni prevedeno v slovenščino).

POZORNOST USMERJENA DRUGAM

Očitno je zamisel o izgubljenem zemeljskem raju rdeča nit, ki se vleče skozi vso človeško zgodovino. Zakaj pa ji danes ljudje več ne posvečajo pozornosti? Kot piše v knjigi Mapping Paradise, v glavnem zato, ker so »teologi [. . .] namenoma obrnili hrbet vprašanju lokacije raja«.

Večino tistih, ki hodijo v cerkev, učijo, da je njihova končna usoda življenje v nebesih, ne pa v raju na zemlji. Toda v Svetem pismu, v Psalmu 37:29, piše: »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.« Ker naš svet danes še zdaleč ni raj, kakšno upanje imamo, da se bo ta obljuba kdaj izpolnila? *

RESNICA O ZEMELJSKEM RAJU

Bog Jehova, ki je ustvaril prvotni raj, je obljubil, da bo obnovil to, kar je bilo izgubljeno. Kako? Spomnite se, da nas je Jezus učil moliti: »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:10) To Kraljestvo je svetovna vlada v rokah Jezusa Kristusa, ki bo nadomestila vse človeške vlade. (Daniel 2:44) Pod vlado tega Kraljestva se bo glede zemeljskega raja zgodila Božja volja.

Že pred tem je bil prerok Izaija navdihnjen, da je opisal, kakšne bodo razmere v obljubljenem raju, v katerem ne bo več nobenih težav in sporov, ki danes pestijo človeštvo. (Izaija 11:6–9; 35:5–7; 65:21–23) Spodbujamo vas, da si vzamete nekaj minut in si te vrstice preberete v svojem Svetem pismu. Tako boste dobili zagotovilo, da se bo to, kar je Bog pripravil za poslušno človeštvo, izpolnilo. Tisti, ki bodo takrat živeli, bodo uživali rajsko življenje in Božje odobravanje, ki ju je Adam izgubil. (Razodetje 21:3)

Zakaj smo lahko prepričani, da upanje na zemeljski raj ni iluzija, ampak resničnost? Zato ker v Svetem pismu piše: »Nebesa, nebesa so Jehovova, zemljo pa je dal človeškim sinovom.« Poleg tega je upanje na zemeljski raj nekaj, kar je »pred davnimi časi obljubil Bog (zanj pa je nemogoče, da bi lagal)«. (Psalm 115:16; Titu 1:2) Sveto pismo nam daje čudovito upanje – upanje na večno življenje v raju!

^ odst. 15 Zanimivo je tudi, da v Koranu v 105. verzu 21. sure Al Anbija [Glasniki vere] piše: »Zemljo [bodo nasledili] moji vrli služabniki.« (Po prevodu Erika Majarona)