Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp  |  Št. 4, 2016

 TEMA Z NASLOVNICE | SVETO PISMO – ZGODBA O PREŽIVETJU

Sveto pismo je preživelo razpadanje

Sveto pismo je preživelo razpadanje

NEVARNOST: Pisci in prepisovalci Svetega pisma so pisali predvsem na papirus in pergament. * (2. Timoteju 4:13) Kako sta ta materiala ogrozila preživetje Svetega pisma?

Papirus se zlahka strga, zbledi in postane krhek. »List lahko sčasoma razpade, tako da od njega ostane zgolj vlaknast skelet in prgišče prahu,« pravita egiptologa Richard Parkinson in Stephen Quirke. »Če je zvitek kje shranjen, lahko splesni ali strohni zaradi vlage, lahko pa ga pojedo glodavci ali žuželke, še zlasti termiti, če je zakopan v zemlji.« Nekateri listi papirusa so bili po odkritju izpostavljeni premočni svetlobi ali preveliki vlagi, in to je še pospešilo njihovo razpadanje.

Pergament je sicer obstojnejši od papirusa, vendar tudi ta razpade, če se z njim nepravilno ravna ali če je izpostavljen ekstremnim temperaturam, vlagi oziroma svetlobi. * Poleg tega tudi pergament rade načnejo žuželke. Zato je za starodavne zapise, kot piše v knjigi Everyday Writing in the Graeco-Roman East, »preživetje prej izjema kakor pravilo«. Torej, če bi Sveto pismo razpadlo, bi z njim umrlo tudi njegovo sporočilo.

KAKO JE SVETO PISMO PREŽIVELO: Judovska postava je vsakemu kralju zapovedovala, »naj si v knjigo prepiše to postavo«, namreč prvih pet svetopisemskih knjig. (5. Mojzesova 17:18) Poleg tega so izurjeni prepisovalci napisali toliko rokopisov, da je bilo do prvega stoletja n. št. Svete spise mogoče najti v sinagogah po vsem Izraelu in celo v oddaljeni Makedoniji! (Luka 4:16, 17; Apostolska dela 17:11) Kako so nekateri stari rokopisi preživeli vse do danes?

Rokopisi, znani kot Mrtvomorski zvitki, so stoletja preživeli v lončenih vrčih, shranjenih v votlinah na področju s suhim podnebjem.

»Judje so bili znani po tem, da so svetopisemske zvitke spravljali v lončene vrče ali posode, da bi se ti ohranili,« je povedal poznavalec Nove zaveze Philip W. Comfort. Kristjani so to tradicijo očitno nadaljevali. Zato se je nekatere zgodnje svetopisemske rokopise našlo v lončenih vrčih, v temnih shrambah in votlinah pa tudi na zelo suhih krajih.

DOSEŽEK: Do danes je preživelo tisoče delov svetopisemskih rokopisov – nekateri so stari več kot 2000 let. Nobeno drugo starodavno besedilo nima toliko rokopisov, ki bi bili tako stari.

^ odst. 3 Papirus je list za pisanje, narejen iz vodne rastline, imenovane papirjevec ali papirus. Pergament pa je izdelan iz živalske kože.

^ odst. 5 Na primer: uradno podpisana Deklaracija o neodvisnosti Združenih držav Amerike je bila napisana na pergament. Danes, manj kot 250 let kasneje, je že toliko zbledela, da se komaj bere.