Srečno je tisto ljudstvo, katerega Bog je Jehova! (PS. 144:15)

PESMI: 44, 125

1. Zakaj so Jehovovi častilci srečni ljudje? (Glej sliko pri naslovu.)

JEHOVOVE PRIČE so zares srečni ljudje. Za njihove shode, zbore in družabna srečanja so značilni veseli pogovori in prijeten smeh. Zakaj so Priče tako srečne? Glavni razlog je to, da poznajo Jehova, »srečnega Boga«, mu služijo in ga skušajo posnemati. (1. Tim. 1:11; Ps. 16:11) Bog, ki je vir sreče, želi, da bi bili srečni, in nam daje veliko razlogov za veselje. (5. Mojz. 12:7; Prid. 3:12, 13)

2., 3. a) Kaj je sreča? b) Zakaj je lahko izziv biti srečen?

2 Kaj pa ti? Ali si srečen? Kako bi lahko bil še srečnejši? Srečo lahko definiramo kot »razmeroma trajno stanje duševnega ugodja, za katero so značilna čustva, od zadovoljstva do globoke in velike življenjske radosti, ter naravna želja, da se takšno stanje ohrani«. Sveto pismo pokaže, da je prava sreča stanje posameznika, ki ga Jehova blagoslavlja. Vendar je v današnjem svetu lahko izziv biti srečen. Zakaj?

3 Sreče nas lahko oropajo stresni dogodki, denimo smrt koga od dragih, izobčenje ljubljene osebe, razveza ali  izguba službe. Našo srečo lahko načnejo tudi neprestani spori in skaljen mir v družini, posmehovanje sodelavcev ali sošolcev, versko preganjanje ali prestajanje zaporne kazni, ker služimo Jehovu. Srečo nam lahko prav tako krati vse slabše zdravje, kronična bolezen ali huda potrtost. Toda spomnimo se, da je bilo Jezusu Kristusu, »srečnemu in edinemu Vladarju«, v veselje tolažiti in osrečevati ljudi. (1. Tim. 6:15; Mat. 11:28–30) V govoru na gori je naštel nekaj dejavnikov, ki nam pomagajo biti srečni, čeprav se v Satanovem svetu spoprijemamo s hudimi težavami.

ZA SREČO JE BISTVENA MOČNA DUHOVNOST

4., 5. Kako lahko postanemo in ostanemo srečni?

4 Prvi dejavnik, ki ga je Jezus poudaril, je še posebej pomemben: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mat. 5:3) Kako pokažemo, da se zavedamo svojih duhovnih potreb? Tako, da uživamo duhovno hrano, cenimo duhovne vrednote in dajemo čaščenje srečnega Boga na prvo mesto v življenju. Če delamo vse to, smo srečnejši. Poleg tega si s tem krepimo vero v skorajšnjo izpolnitev Božjih obljub. »Čudovito upanje«, ki ga Božja Beseda daje pravim častilcem, pa nam pomaga zdržati težave. (Titu 2:13)

5 Za to, da najdemo trajno srečo, je ključnega pomena, da z Jehovom zgradimo trden odnos. Apostol Pavel je po navdihnjenju napisal: »Vedno se veselite v Gospodu [Jehovu]. Še enkrat vam pravim: Veselite se!« (Fil. 4:4) Da bi bili z Jehovom v takšnem dragocenem odnosu, si moramo pridobiti Božjo modrost. Božja Beseda pravi: »Srečen tisti človek, ki najde modrost, in človek, ki si pridobi sprevidevnost. Tistim, ki se je oprimejo, je drevo življenja in tiste, ki se je oklepajo, bodo imeli za srečne.« (Preg. 3:13, 18)

6. Od česa je odvisna naša trajna sreča?

6 Vendar da bi ostali srečni, ni dovolj, da Božjo Besedo samo beremo, ampak je nujno, da prebrano tudi upoštevamo. Jezus je potrdil, kako pomembno je udejanjati naučeno, ko je rekel: »Če vse to veste in tako tudi delate, ste lahko srečni.« (Jan. 13:17; beri Jakob 1:25.) To je ključno, da zadovoljimo svoje duhovne potrebe in ostanemo srečni. Toda kako smo lahko srečni, ko pa je toliko tega, kar nas lahko oropa sreče? Preglejmo, kaj je Jezus povedal v nadaljevanju govora na gori.

KAJ PRISPEVA K SREČI

7. Kako so lahko srečni tisti, ki žalujejo?

7 »Srečni tisti, ki žalujejo, ker bodo potolaženi.« (Mat. 5:4) Nekateri se morda sprašujejo: »Kako je možno, da so tisti, ki žalujejo, srečni?« Jezus ni imel v mislih ljudi, ki žalujejo iz katerega koli razloga. Celo hudobni ljudje tožijo nad mučnimi problemi, ki so značilni za te kritične čase, v katerih je težko živeti. (2. Tim. 3:1) Toda njihovo žalovanje, povezano zgolj s težavami, ki se jih osebno tičejo, jih ne zbliža z Jehovom, zato jih tudi ne vodi do sreče. Jezus je imel v mislih ljudi, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb in zato  žalujejo zaradi zelo slabega prevladujočega duhovnega stanja. Zavedajo se svoje grešnosti in tragičnih razmer, ki so posledica človeške nepopolnosti. Jehova opazi takšne iskrene posameznike, ki žalujejo. Tolaži jih po svoji Besedi, jim naklanja srečo in daje upanje na večno življenje. (Beri Ezekiel 5:11; 9:4.)

8. Pojasni, kako lahko prispeva k sreči to, da smo blage narave.

8 »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Mat. 5:5) Kako lahko to, da smo blage narave, prispeva k sreči? Nekateri posamezniki so bili nekoč osorni, prepirljivi in agresivni. Toda za tem, ko so si pridobili točno spoznanje resnice, so se spremenili. Oblekli so si novo osebnost in zdaj kažejo »najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost«. (Kol. 3:9–12) Zato uživajo mir, so z drugimi v dobrih odnosih in so srečni. Še več, Božja Beseda takšnim posameznikom obljublja, da »bodo podedovali zemljo«. (Ps. 37:8–10, 29)

9. a) V katerem smislu bodo tisti, ki so blage narave, »podedovali zemljo«? b) Zakaj so lahko srečni »tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti«?

9 V katerem smislu bodo tisti, ki so blage narave, »podedovali zemljo«? Jezusovi z duhom maziljeni učenci bodo podedovali zemljo, ko bodo nad njo vladali kot kralji in duhovniki. (Raz. 20:6) Milijoni drugih, ki nimajo nebeškega klica, pa bodo podedovali zemljo v tem smislu, da bodo lahko na njej v miru in sreči večno živeli kot popolni ljudje. Vsi ti posamezniki so tudi tisti, ki so srečni, ker »so lačni in žejni pravičnosti«. (Mat. 5:6) Njihova želja po pravičnosti bo povsem potešena v novem svetu. (2. Pet. 3:13) Bog bo nazadnje odstranil vso hudobijo. Nezakonitost in nepravičnost ne bosta nikoli več ogrožali sreče pravičnih. (Ps. 37:17)

10. Kaj pomeni biti usmiljen?

10 »Srečni tisti, ki so usmiljeni, ker jim bo izkazano usmiljenje.« (Mat. 5:7) Hebrejski glagol, povezan z usmiljenjem, pomeni »imeti prisrčna in nežna čustva, [. . .] biti sočuten«. Podobno tudi grški glagol zajema zamisel o sočutju do koga. Vendar je usmiljenje več kot le nežno čustvo. V Svetem pismu zajema aktivno izkazovanje usmiljenja z ustreznimi dejanji.

11. Kaj se lahko o usmiljenju naučimo iz ponazoritve o usmiljenem Samarijanu?

11 Beri Luka 10:30–37. Jezus je v ponazoritvi o usmiljenem Samarijanu živo prikazal, kaj pomeni biti usmiljen. Samarijana sta iskreno sočutje in usmiljenje navedla k temu, da je pomagal trpečemu človeku. Jezus je za tem, ko je povedal ponazoritev, dejal: »Pojdi in tudi ti delaj tako.« Zato se lahko vprašamo: »Ali tudi jaz delam tako? Ali posnemam usmiljenega Samarijana? Ali bi lahko še bolj dejavno izkazoval usmiljenje in prijaznost tistim, ki trpijo? Ali bi lahko denimo praktično pomagal starejšim sokristjanom, vdovam in duhovnim sirotam? Ali lahko prevzamem pobudo in tolažim ‚potrte duše‘?« (1. Tes. 5:14; Jak. 1:27)

Prevzemi pobudo, da izkažeš usmiljenje, in videl boš, koliko sreče to prinese. (Glej odstavek 12.)

12. Kako to, da smo usmiljeni, prispeva k naši sreči?

12 Vendar kako to, da smo usmiljeni, prispeva k naši sreči? Kadar smo do  drugih usmiljeni, okusimo srečo, ki izhaja iz dajanja. Še več, vemo, da tako ugajamo Jehovu. (Apd. 20:35; beri Hebrejcem 13:16.) Kralj David je glede posameznika, ki je pozoren do drugih, rekel: »Jehova ga bo varoval in ohranil pri življenju. Šteli ga bodo za srečnega na zemlji.« (Ps. 41:1, 2) Če bomo z drugimi usmiljeni, bo tudi Jehova usmiljen z nami. To pa nam lahko prinese večno srečo. (Jak. 2:13)

ZAKAJ SO SREČNI »TISTI, KI SO ČISTEGA SRCA«

13., 14. Zakaj je pomembno, da smo »čistega srca«?

13 Jezus je rekel: »Srečni tisti, ki so čistega srca, ker bodo videli Boga.« (Mat. 5:8) Da bi bilo naše srce čisto, mora biti čista naša notranjost in moramo gojiti čista čustva in želje. Čiste morajo biti tudi naše misli, če želimo, da je naša vdanost Jehovu v duhovnem smislu brez madeža. (Beri 2. Korinčanom 4:2; 1. Tim. 1:5.)

14 Tisti, ki so čistega srca, so lahko v dobrem odnosu z Jehovom, ki je rekel: »Srečni tisti, ki so oprali svoja oblačila.« (Raz. 22:14) Kaj pomeni, da so posamezniki »oprali svoja oblačila«? Za maziljene kristjane to pomeni, da so čisti v Jehovovih očeh, da jim bo dana nesmrtnost in da bodo na svojem položaju v nebesih uživali neskončno srečo. Za člane velike množice, ki upajo na življenje na zemlji, pa to pomeni, da Jehova nanje gleda kot na pravične in jih zato ima za svoje prijatelje. Že zdaj so oprali »svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi«. (Raz. 7:9, 13, 14)

15., 16. Kako lahko tisti, ki so čistega srca, vidijo Boga?

15 Toda kako lahko tisti, ki so čistega srca, vidijo Boga, ko pa »noben človek ne more videti [Boga] in ostati živ«? (2. Mojz. 33:20) Grška beseda, prevedena z »videti«, lahko pomeni »videti z razumom, dojeti, vedeti«. Tisti, ki vidijo Boga z »očmi svojega srca«, Boga zares spoznajo in cenijo njegove lastnosti. (Efež. 1:18) Jezus je popolno odseval Božjo osebnost, zato je lahko rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Jan. 14:7–9)

16 Pravi častilci lahko poleg tega, da spoznajo Božje lastnosti, Boga vidijo tudi tako, da opazujejo, kaj dela njim v korist. (Job 42:5) Z »očmi svojega srca« so tudi osredotočeni na čudovite blagoslove, ki jih Bog obljublja tistim, ki se trudijo ostati čisti in mu zvestovdano služiti. Seveda pa bodo obujeni maziljeni kristjani dobesedno videli  Jehova, ko bodo prejeli nebeško nagrado. (1. Jan. 3:2)

SREČNI KLJUB TEŽAVAM

17. Zakaj so srečni tisti, ki delajo za mir?

17 Jezus je še dejal: »Srečni tisti, ki delajo za mir.« (Mat. 5:9) Tisti, ki prevzamejo pobudo in delajo za mir, imajo dober razlog, da so srečni. Učenec Jakob je napisal: »Tisti, ki delajo za mir, sejejo v miroljubnih razmerah ter žanjejo sad pravičnosti.« (Jak. 3:18) Kadar smo s kom v napetem odnosu, bodisi v občini bodisi v družini, lahko Boga rotimo za pomoč, da bi delali za mir. Jehova nam bo s svojim svetim duhom pomagal delati to, kar je prav, in tako bomo srečnejši. Jezus je poudaril, kako zelo pomembno je prevzeti pobudo in delati za mir, ko je rekel: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat nekaj proti tebi, pusti svoj dar tam, pred oltarjem, in odidi. Najprej se s svojim bratom spravi, nato pa se vrni in daruj svoj dar.« (Mat. 5:23, 24)

18., 19. Zakaj se lahko kristjani veselijo, tudi če so preganjani?

18 »Srečni vi, kadar vas zaradi mene sramotijo in preganjajo in o vas lažnivo govorijo vsakršne hude stvari.« Kaj je Jezus mislil s tem? Dodal je: »Veselite se in poskakujte od radosti, saj je vaša nagrada v nebesih velika. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mat. 5:11, 12) Ko so apostole pretepli in jim zapovedali, naj nehajo oznanjevati, so ti »odšli izpred sanhedrína veseli«. Seveda niso uživali v bolečinah, ki so jih čutili zaradi udarcev. Veseli so bili, »ker so bili šteti za vredne, da smejo trpeti zasramovanje za njegovo [Jezusovo] ime«. (Apd. 5:41)

19 Tudi danes so Jehovovi služabniki zdržljivi in ohranjajo veselje, kadar trpijo zaradi Jezusovega imena ali se spoprijemajo s težkimi preizkušnjami. (Beri Jakob 1:2–4.) Podobno kot apostoli tudi mi ne uživamo, kadar trpimo. Toda če smo med preizkušnjo značajni, nam Jehova lahko pomaga, da zdržimo in ne izgubimo veselja. Na primer, Henryk Dornik in njegov brat sta bila med totalitarnim režimom, in sicer avgusta 1944, poslana v koncentracijsko taborišče. Vendar so nasprotniki priznali: »Ni ju mogoče prepričati, da bi naredila kar koli drugega. Mučeništvo jima je v veselje.« Brat Dornik je pojasnil: »Čeprav nisem želel biti mučenik, sem bil vesel, ker sem pogumno in dostojanstveno trpel zaradi zvestovdanosti Jehovu. [. . .] Zaradi gorečih molitev sem se zbližal z Jehovom in On je dokazal, da je zanesljiv pomočnik.«

20. Zakaj smo srečni, da služimo »srečnemu Bogu«?

20 Ko nas »srečni Bog« odobrava, smo lahko srečni kljub verskemu preganjanju, nasprotovanju v družini, bolezni ali starosti. (1. Tim. 1:11) Srečni smo tudi zaradi dragocenih obljub našega Boga, za katerega »je nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) Izpolnitev Jehovovih obljub bo tako veličastna, da bodo sedanje težave in preizkušnje ob tem kar zbledele. V prihajajočem raju bodo Jehovovi blagoslovi presegli vsa naša pričakovanja. Zagotovo bomo občutili srečo brez primere. Da, takrat bomo »uživali obilje miru«. (Ps. 37:11)