Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  September 2017

Razvijajmo samoobvladanje

Razvijajmo samoobvladanje

Sad duha je samoobvladanje. (GAL. 5:22, 23)

PESMI: 83, 52

1., 2. a) Do česa lahko privede pomanjkanje samoobvladanja? b) Zakaj je še vedno pomembno govoriti o samoobvladanju?

SAMOOBVLADANJE je lastnost, ki nam jo Bog Jehova lahko pomaga razvijati. (Gal. 5:22, 23) Jehova to lastnost kaže v popolni meri. Ljudje pa smo nepopolni, zato si moramo prizadevati, da ohranjamo samoobvladanje. Res, številne težave, ki jih imajo ljudje, izvirajo iz pomanjkanja samoobvladanja. Takšno pomanjkanje lahko pripelje do tega, da posameznik v šoli ali službi odlaša z delom in ni toliko učinkovit. Vodi lahko tudi do žaljivega govorjenja, pijančevanja, nasilja, razveze, nepotrebnih dolgov, zasvojenosti, zaporne kazni, čustvenih travm, spolno prenosljivih bolezni in neželene nosečnosti. (Ps. 34:11–14)

2 Jasno je torej, da ljudje, ki se ne obvladujejo, povzročajo težave sebi in drugim. In ta težava, da ljudem primanjkuje samoobvladanja, je vse večja. Že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja so bile narejene raziskave glede samodiscipline, toda nedavne raziskave so pokazale, da gre ljudem na tem področju samo še slabše. To preučevalcev Božje Besede ne preseneča, saj je Sveto pismo napovedalo, da bo eden od dokazov, da živimo v »zadnjih dneh«, to, da bodo ljudje »brez samoobvladanja«. (2. Tim. 3:1–3)

3. Zakaj naj bi kristjani razvijali samoobvladanje?

3 Zakaj naj bi nas zanimalo, kako lahko razvijamo samoobvladanje? Razmislimo o dveh pomembnih razlogih. Kot prvo,  opaža se, da imajo ljudje, ki znajo nadzorovati čustva, na splošno manj resnih težav. Čustveno so bolj stabilni, lažje razvijejo zdrave medsebojne odnose ter niso tako jezni in nagnjeni k zaskrbljenosti in depresiji kakor impulzivni ljudje. Kot drugo, to, da se upiramo skušnjavam in nadzorujemo neprimerne želje, je bistveno za to, da ohranimo Božjo naklonjenost. V tem je Adamu in Evi spodletelo. (1. Mojz. 3:6) In pomislimo, kako žalostne posledice občutijo vsi drugi, ki jim vse od takrat ne uspeva kazati te pomembne lastnosti.

4. Kaj je lahko v spodbudo vsem, ki se težko obvladujejo?

4 Noben nepopoln človek se ne more v popolnosti obvladovati. Jehova se zaveda, da se njegovi služabniki trudijo glede tega, in jim želi pomagati nadzorovati grešna nagnjenja. (1. kra. 8:46–50) Kot ljubeč prijatelj prisrčno bodri iskrene posameznike, ki mu želijo služiti, vendar se zelo težko obvladujejo na nekaterih področjih v življenju. Premislimo najprej o Jehovovem popolnem zgledu. Nato bomo pregledali, kaj se lahko naučimo od dobrih in slabih zgledov, ki so zapisani v Svetem pismu. Nazadnje pa bomo dobili nekaj praktičnih predlogov, ki nam lahko pomagajo okrepiti samoobvladanje.

JEHOVOV ZGLED

5., 6. Kako nam je Jehova za zgled v samoobvladanju?

5 Jehovovo samoobvladanje je popolno, saj je Jehova popoln v vsem, kar dela. (5. Mojz. 32:4) Mi pa smo nepopolni. Vseeno bi morali preiskati Jehovov zgled samoobvladanja, da bi lahko svojega Boga bolje posnemali. Poglejmo nekatere izjemne primere, ko je Jehova pokazal samoobvladanje.

6 Razmislimo o tem, kako se je Jehova obvladal, ko se je Satan predrzno uprl. Tega upora ni mogel kar spregledati. Hudičevo izzivanje je pri nebeških stvarjenjih, zvestovdanih Bogu, brez dvoma vzbudilo ogorčenje, jezo in odpor. Morda tudi ti občutiš podobno, ko razmišljaš o vsem trpljenju, ki ga povzroča Satan. Vendar se Jehova ni odzval prenagljeno. Njegov odziv je bil premišljen in povsem ustrezen. S tem, kako se je odzval na Satanov upor, je pokazal, da je počasen za jezo in pravičen. (2. Mojz. 34:6; Job 2:2–6) Zakaj Jehova dopušča, da mineva čas? Ker ne želi, da bi bil kdor koli pokončan, ampak »želi, da bi se vsi pokesali«. (2. Pet. 3:9)

7. Kaj se lahko naučimo iz Jehovovega zgleda?

7 Iz tega, kako se Jehova obvlada, se naučimo, da moramo tudi mi razmisliti, kaj bomo rekli, in skrbno načrtovati svoje korake. Paziti bi morali, da se ne prenaglimo. Ko se znajdemo pred čim pomembnim, si vzemimo dovolj časa, da bomo ravnali modro. Molimo za modrost, da bo to, kar bomo rekli ali storili, prav. (Ps. 141:3) V napetem trenutku se zlahka odzovemo čustveno. Številni smo že kdaj obžalovali, da smo kaj prenagljeno rekli ali naredili! (Preg. 14:29; 15:28; 19:2)

DOBRI IN SLABI ZGLEDI BOŽJIH SLUŽABNIKOV

8. a) Kje lahko najdemo zglede ljudi, ki so kazali bogovšečne lastnosti? b) Kaj je pomagalo Jožefu, da se je odzval tako, kot se je, ko ga je Potifarjeva žena skušala zapeljati? (Glej sliko pri naslovu.)

8 Kateri svetopisemski zgledi poudarjajo, kako pomembno je nadzorovati svoja dejanja? Brez dvoma se lahko spomniš nekaterih posameznikov, omenjenih v Svetem pismu, ki so se ustrezno obvladali v preizkušnjah. Eden teh je Jakobov sin Jožef.  Pokazal je samoobvladanje, medtem ko je služil v hiši Potifarja, poveljnika faraonove straže. Potifarjeva žena se je zagledala v Jožefa, ki je bil »lepe postave in lepega videza«, in ga je skušala zapeljati. Zakaj se Jožef ni vdal njenemu vztrajnemu zapeljevanju? Brez dvoma si je vzel čas in premislil, kakšne bi bile posledice, če ne bi bil več tako oprezen. Tako je lahko v kritičnem trenutku zbežal od nje. Pojasnil je: »Kako bi [. . .] mogel storiti takšno hudo dejanje in grešiti proti samemu Bogu?« (1. Mojz. 39:6, 9; beri Pregovori 1:10.)

9. Kako se lahko pripraviš na to, da se boš uprl skušnjavam?

9 Kaj se naučimo iz Jožefovega zgleda? Med drugim to, da bomo morda kdaj morali zbežati pred skušnjavo, ki bi nas navajala na to, da bi prekršili kak Božji zakon. Nekateri, ki so zdaj Priče, so imeli v preteklosti težave s prenajedanjem, prekomernim pitjem, kajenjem, zlorabo drog, spolno nemoralo in podobnim. Celo po krstu jih včasih morda vleče k prejšnjim navadam. Če si torej kdaj v skušnjavi, da bi prekršil kak Jehovov zakon, ojačaj svojo odločenost tako, da si vzameš čas za premišljevanje o katastrofalnih duhovnih posledicah, ki bi te doletele, če ti ne bi uspelo premagati grešnih želja. Poskusi predvideti okoliščine, v katerih bi se lahko pojavile skušnjave, in premisli, kako bi se jim lahko izognil. (Ps. 26:4, 5; Preg. 22:3) Če se boš kdaj znašel v takšni preizkušnji, prosi Jehova, naj ti da modrost in samoobvladanje, da se boš lahko uprl.

10., 11. a) S katero preizkušnjo se morajo številni mladi spoprijemati v šoli? b) Kaj lahko mladim kristjanom pomaga upirati se pritisku, da bi se zapletli v napačno ravnanje?

10 Mnogi mladi kristjani se danes znajdejo v podobni preizkušnji kakor Jožef. Razmislimo o Kim. Večina njenih sošolcev in sošolk je bila spolno aktivna. Po vikendu so se običajno hvalili s svojimi zadnjimi spolnimi avanturami. Kim ni imela takšnih zgodbic. Priznala je, da se je včasih zaradi tega, ker je bila drugačna, počutila »zapuščeno in osamljeno« in da so jo vrstniki imeli za neumno, ker ni hodila na zmenke. Toda Kim je ravnala modro, saj je dobro vedela, da je spolnost velika skušnjava za številne mlade. (2. Tim. 2:22) Sošolci in sošolke so jo pogosto spraševali, ali je še vedno nedolžna. Tako je imela priložnost, da jim je pojasnila, zakaj nima spolnih odnosov. Ponosni smo na mlade kristjane, ki so odločeni, da se bodo upirali spolni nemorali, in tudi Jehova je nanje ponosen!

11 Sveto pismo govori o svarilnih zgledih posameznikov, ki se glede spolnosti niso znali obvladati. Poleg tega govori o žalostnih posledicah, do katerih lahko pride zaradi takšnega nenadzorovanega vedenja. Dobro je, da vsak, ki je v podobnih okoliščinah kakor Kim, razmisli o naivnem mladeniču, opisanem v sedmem poglavju Pregovorov. Pomislimo tudi na to, kar je storil Amnon, in na strašne posledice, ki jih je prineslo njegovo ravnanje. (2. Sam. 13:1, 2, 10–15, 28–32) Starši lahko pomagajo svojim otrokom, da si, kar se tiče romantične zveze, pridobijo modrost in razvijejo samoobvladanje, tako da se o tem pogovarjajo med družinskim čaščenjem in razpravljajo o ravnokar omenjenih svetopisemskih odlomkih.

12. a) Kako je Jožef svojim bratom prikril čustva? b) V katerih okoliščinah moramo obvladovati svoja čustva?

12 Jožef je ob neki drugi priložnosti ponovno dal odličen zgled glede samoobvladanja. Da bi razumel, kaj je v srcu njegovih bratov, je prikril svojo identiteto, ko  so prišli k njemu v Egipt, da bi kupili hrano. In ko so čustva v njem postala vse močnejša, se je umaknil v eno od sob, kjer je lahko bil sam, in jim ni dal videti solz. (1. Mojz. 43:30, 31; 45:1) Če sokristjan ali kdo od naših ljubljenih s svojimi dejanji pokaže slabo presojo, nam bo lahko to, da se bomo kakor Jožef obvladali, pomagalo ogniti se nepremišljenega ravnanja. (Preg. 16:32; 17:27) Če imaš izobčene sorodnike, boš morda moral nadzorovati svoje občutke, da bi se ognil nepotrebnega stika z njimi. V takšnih okoliščinah se nam ni enostavno obvladovati, toda lažje nam je, če se zavedamo, da je naše ravnanje v soglasju z Božjim zgledom in nasvetom.

13. Kaj se naučimo iz tega, kar je napisano o kralju Davidu?

13 V Svetem pismu je zapisan dobro znan primer kralja Davida. Imel je veliko oblast, toda ko sta ga izzvala Savel in Šimi, se je obvladal in svoje moči ni uporabil proti njima. (1. Sam. 26:9–11; 2. Sam. 16:5–10) To ne pomeni, da se je David vedno nadzoroval, saj vemo za njegov greh z Batšebo ter to, kako se je sprva odzval na Nabalov pohlep. (1. Sam. 25:10–13; 2. Sam. 11:2–4) Kljub temu se od Davida lahko naučimo nekaj dragocenega. Kot prvo, nadzorniki med Božjim ljudstvom morajo še posebej paziti in se obvladovati, da ne bi zlorabili svoje avtoritete. Kot drugo, nihče ne more biti tako prepričan sam vase, da bi menil, da je varen pred skušnjavami. (1. Kor. 10:12)

KAJ PRAKTIČNEGA LAHKO STORIMO

14. Kaj se je zgodilo nekemu bratu in zakaj je pomembno, kako se odzovemo v podobnih okoliščinah?

14 Kaj lahko storiš, da bi se izboljšal v samoobvladanju? Razmisli o naslednjem resničnem primeru. Neko vozilo se je zaletelo v zadnji del Luigijevega avtomobila. Čeprav je bil voznik kriv za nesrečo, je žalil Luigija in se hotel z njim prepirati. Luigi je molil k Jehovu in ga prosil, naj mu pomaga, da se bo obvladal. Poskušal je tudi pomiriti voznika, toda nič ni pomagalo. Medtem ko je voznik še vedno vpil, si je Luigi zapisal podatke z njegove registrske tablice in odšel. Naslednji teden je Luigi na oznanjevanju ponovno obiskal neko žensko in ugotovil, da je njen mož ravno ta voznik! Moškemu je bilo nerodno in opravičil se je za svoj izbruh. Ponudil se je, da pokliče Luigijevo zavarovalnico in pohitri postopek v zvezi z odškodninskim zahtevkom. Moški se je pridružil duhovni razpravi in se strinjal s tem, kar je slišal. Ko je Luigi premišljeval o tem, kar se je zgodilo, je lahko spoznal, kako pomembno je bilo, da je ob nesreči ostal miren, in kako slabo bi se končalo, če bi izgubil živce. (Beri 2. Korinčanom 6:3, 4.)

To, ali ostanemo mirni ali pa izgubimo živce, lahko neposredno ali posredno vpliva na naše oznanjevanje. (Glej odstavek 14.)

15., 16. Kako lahko preučevanje Svetega pisma pomaga nam in naši družini razvijati samoobvladanje?

15 Kristjanom je lahko pri razvijanju samoobvladanja v pomoč marljivo in vestno preučevanje Svetega pisma. Spomnimo se, kaj je Bog rekel Jozuetu: »Ta knjiga postave naj ne zapusti tvojih ust. Pozorno jo beri dan in noč, da boš skrbno izpolnjeval vse, kar v njej piše. Tedaj boš na svoji poti uspešen, tedaj boš ravnal modro.« (Joz. 1:8) Kako nam lahko preučevanje Svetega pisma pomaga razvijati samoobvladanje?

16 Kot smo ravnokar pregledali, so v Svetem pismu napisane zgodbe, ki nazorno prikažejo tako koristi kot posledice našega ravnanja. Jehova jih je dal zapisat z namenom. (Rim. 15:4) Modro je, da jih prebiramo, poglobljeno premišljujemo o njih in jih preučujemo! Skušajmo  razumeti, kako se nanašajo na nas in našo družino. Prosimo Jehova, da nam pomaga udejanjati svojo Besedo. Če ugotovimo, da se na kakem področju težje obvladujemo, si to priznajmo. Nato molimo glede tega in si prizadevajmo ugotoviti, kako se lahko izboljšamo. (Jak. 1:5) Raziskovanje naših krščanskih publikacij nam brez dvoma lahko pomaga najti ustrezno gradivo, ki nam bo še dodatno pomagalo.

17. Kako vse lahko starši svojim otrokom pomagajo razvijati samoobvladanje?

17 Kako lahko svojim otrokom pomagate razvijati samoobvladanje? Starši vedo, da ta lastnost mladim ni prirojena. In tako kot pri vseh drugih lastnostih, ki se jih otroci morajo naučiti, morajo biti starši za zgled. (Efež. 6:4) Če torej vidite, da je vašim otrokom težko obvladovati želje, se vprašajte, ali ste jim glede samoobvladanja dober zgled. Ne podcenjujte dobrega učinka tega, da redno oznanjujete, obiskujete shode in imate družinsko čaščenje. Naj vas ne bo strah svojim otrokom reči ne, če je to potrebno! Jehova je Adamu in Evi postavil meje, ki bi jima lahko vcepile ustrezno spoštovanje do njegove avtoritete. Podobno je cilj staršev, da z vzgojo in svojim zgledom otroke naučijo samoobvladanja. Ljubezen do Božje avtoritete in spoštovanje do Božjih meril sta med najdragocenejšimi stvarmi, ki jih lahko privzgojite svojim otrokom. (Beri Pregovori 1:5, 7, 8.)

18. Zakaj si lahko prepričan, da ti bo dobra družba v blagoslov?

18 Najsibo da si starš ali ne, nikoli ne bi smel pozabiti, kako pomembno je, da modro izbiraš družbo. Išči družbo tistih, ki te bodo spodbujali k temu, da si boš prizadeval za smiselne cilje in se ogibal težav. (Preg. 13:20) Duhovno naravnani prijatelji bodo pozitivno vplivali nate. To te bo spodbudilo, da jih boš posnemal v tem, kako v življenju kažejo samoobvladanje. S svojim dobrim vedenjem boš nedvomno v spodbudo prijateljem. Samoobvladanje ti bo pomagalo živeti tako, da boš deležen Božje naklonjenosti, da boš užival življenje in boš v dobrih odnosih s svojimi bližnjimi.