Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  september 2017

»Beseda našega Boga ostane na veke«

»Beseda našega Boga ostane na veke«

Trava se posuši in cvet uvene, toda beseda našega Boga ostane na veke. (IZA. 40:8)

PESMI: 116, 115

1., 2. a) Kakšno bi bilo življenje brez Svetega pisma? b) Kdaj nam še zlasti lahko koristi Božja Beseda?

ALI si lahko predstavljamo, kakšno bi bilo naše življenje brez Svetega pisma? Bili bi brez zanesljivih nasvetov za vsakdanje življenje. Ne bi imeli zadovoljujočih odgovorov na vprašanja glede Boga, življenja in prihodnosti. In ne bi vedeli, kako je Jehova v preteklosti ravnal s človeško družino.

2 Na srečo nimamo takšnega mračnega scenarija. Jehova nam je priskrbel svojo Besedo, Sveto pismo. In zagotovil nam je, da bo njegovo sporočilo ostalo na veke. Apostol Peter je citiral Izaija 40:8. Ta vrstica se nanaša na Božje sporočilo ljudem, v širšem pomenu pa se nanaša tudi na Sveto pismo. (Beri 1. Petrovo 1:24, 25.) Seveda nam Sveto pismo lahko še posebej koristi, če je na voljo v jeziku, ki ga dobro razumemo. Tisti, ki ljubijo Božjo Besedo, se že dolgo zavedajo tega dejstva. V preteklih stoletjih so iskreni posamezniki vztrajali pri prevajanju in razdeljevanju Svetega pisma, čeprav jim to ni bilo vedno lahko. Njihova želja je bila v soglasju z Božjo voljo, in sicer, »da bi se rešili vsakršni ljudje  in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:3, 4)

3. Kaj bomo pregledali v tem članku? (Glej sliko pri naslovu.)

3 V tem članku bomo pregledali primere, kako je Božja Beseda ostala kljub 1. spremembam v jeziku, 2. političnim dogodkom, ki so vplivali na splošni sporazumevalni jezik, in 3. nasprotovanju, da se prevede. Kako nam bo to pregledovanje koristilo? Pomagalo nam bo še bolj ceniti Božjo Besedo. Prav tako bo poglobilo našo ljubezen do Avtorja Svetega pisma, ki je to knjigo priskrbel v našo korist. (Miha 4:2; Rim. 15:4)

SPREMEMBE V JEZIKU

4. a) Kako se jezik s časom spreminja? b) Kaj dokazuje, da Bog ni pristranski do nobenega jezika, in kako to vpliva na nas?

4 Jezik se s časom spreminja. Besede in besedne zveze lahko prevzamejo povsem drug pomen. Morda lahko pomislimo na primere, kako se spreminja jezik, ki ga govorimo. Enako velja za hebrejščino in grščino, jezika, v katerih je bila napisana večina Svetega pisma. Sodobna hebrejščina in grščina se precej razlikujeta od hebrejščine in grščine, ki so ju govorili v biblijskih časih. Zato mora dejansko vsak, ki želi razumeti Božjo Besedo, brati prevod teh jezikov, in to celo tisti, ki govorijo sodobno hebrejščino ali grščino. Nekateri menijo, da bi se morali naučiti staro hebrejščino in grščino, da bi lahko bolje razumeli Biblijo. To pa jim morda ne bi bilo toliko v pomoč, kot si mislijo. * Hvaležni smo lahko, da je danes Sveto pismo v celoti ali deloma prevedeno v več kot 3200 jezikov. Jasno je, da Jehova želi, da ljudem iz vsakega naroda, roda in jezika koristi njegova Beseda. (Beri Razodetje 14:6.) Ali nas to ne zbliža še bolj z našim ljubečim in nepristranskim Bogom? (Apd. 10:34)

5. Zaradi česa je prevod King James Version pomemben?

5 Dejstvo, da se jezik s časom spreminja, velja tudi za jezike, v katere je bilo Sveto pismo prevedeno. Prevod Svetega pisma, ki je bil na začetku lahko razumljiv, kasneje morda ni bil več toliko. Razmislimo o primeru biblijskega prevoda v angleščino. Prevod King James Version je bil prvič izdan leta 1611. Postal je najbolj priljubljena angleška Biblija in je sčasoma močno vplival na angleški jezik. * Zanimivo pa je, da je King James Version le bežno opozoril na Božje ime. Ime »Jehova« je omenjeno samo v nekaj vrsticah. Na drugih mestih v Hebrejskih spisih, kjer se je Božje ime prvotno pojavljalo, je z velikimi tiskanimi črkami zapisana beseda »GOSPOD«. Kasnejše izdaje so besedo »GOSPOD« z velikimi tiskanimi črkami uporabljale tudi v nekaterih vrsticah Krščanskih grških spisov. Tako je prevod King James Version priznal, da Božje ime upravičeno spada v tako imenovano Novo zavezo.

6. Zakaj smo hvaležni za Prevod novi svet?

6 Kljub temu je večina besedišča prevoda King James Version skozi stoletja zastarela. Enako se je zgodilo z zgodnjimi prevodi Biblije v druge jezike. Ali nismo zato hvaležni, da imamo Sveto pismo – prevod novi svet v sodobnem  jeziku? Ta prevod je v celoti ali deloma na voljo v več kot 150 jezikih, in tako ga lahko bere velika večina današnjega prebivalstva. Njegovo jasno besedišče omogoča, da se sporočilo iz Božje Besede dotakne našega srca. (Ps. 119:97) Pomembno je, da je v Prevodu novi svet Božje ime vrnjeno na mesto, ki mu v Svetem pismu upravičeno pripada.

SPLOŠNI SPORAZUMEVALNI JEZIK

7., 8. a) Zakaj številni Judje v tretjem stoletju pr. n. št. niso mogli razumeti Hebrejskih spisov? b) Kaj je grška Septuaginta?

7 Politični dogodki so včasih vplivali na to, kateri jezik je v določenem obdobju postal splošni sporazumevalni jezik. Kako je Bog poskrbel, da takšni dogodki niso povzročili, da bi njegova Beseda postala ljudem nejasna? Do odgovora nam lahko pomaga primer iz preteklosti. Prvih 39 knjig Svetega pisma so napisali Izraelci oziroma Judje. Temu ljudstvu so bili na začetku »zaupani Božji sveti izreki«. (Rim. 3:1, 2) Vendar do tretjega stoletja pr. n. št. številni Judje niso več razumeli hebrejščine. Zakaj ne? Ker je Aleksander Veliki s svojimi zmagami razširil grški imperij. (Dan. 8:5–7, 20, 21) Ko se je ta imperij širil, je grščina postala splošni sporazumevalni jezik številnih njegovih podložnikov. Med njimi so bili tudi Judje, ki so bili razkropljeni po prostranem področju. Veliko Judov je govorilo predvsem grško, zato so težje razumeli Hebrejske spise. Kako je bila ta težava rešena?

8 Nekje v polovici tretjega stoletja pr. n. št. je bilo iz hebrejščine v grščino prevedenih prvih pet knjig Svetega pisma. Prevajanje ostalih knjig Hebrejskih spisov je bilo končano v drugem stoletju pr. n. št. Nastala zbirka knjig Svetega pisma je postala znana kot grška Septuaginta. Septuaginta je prvi znani zapisani prevod celotnih Hebrejskih spisov.

9. a) Kako so Septuaginta in drugi zgodnji prevodi vplivali na bralce Božje Besede? b) Kateri je tvoj priljubljeni odlomek iz Hebrejskih spisov?

9 Septuaginta je veliko prispevala k temu, da so lahko grško govoreči Judje in drugi brali Hebrejske spise. Samo pomislimo, kako navdušeni so morali biti, ko so slišali ali brali Božjo Besedo v jeziku, ki je postal njihov materni jezik! Sčasoma so bili deli Svetega pisma prevedeni v druge splošne jezike, kot so sirščina, gotščina in latinščina. Ko so bralci prebirali Svete spise v jeziku, ki so ga lahko razumeli, so nedvomno mnogim določeni odlomki prirasli k srcu, podobno kakor nam danes. (Beri Psalm 119:162–165.) Res, Božja Beseda je ostala, in to kljub spremembam v splošnem sporazumevalnem jeziku.

NASPROTOVANJE PREVAJANJU SVETEGA PISMA

10. Zakaj v času Johna Wycliffa večina ljudi pravzaprav ni imela dostopa do Biblije?

10 Včasih so zelo vplivni voditelji skušali preprečiti, da bi Sveto pismo prišlo v roke navadnemu ljudstvu. Toda iskreni posamezniki so se takšnemu nasprotovanju postavili po robu. Razmislimo na primer o Johnu Wycliffu, teologu iz 14. stoletja. Trdno je bil prepričan, da bi moralo biti vsakomur omogočeno, da lahko bere Božjo Besedo. Toda v takratnem času navadni ljudje v Angliji pravzaprav niso imeli dostopa do Biblije.  Zakaj ne? Eden od razlogov je bil ta, da si večina ni mogla privoščiti lastne Biblije, saj so bili posamezni izvodi ročno prepisani, izdelava pa je bila zelo draga. Poleg tega je bila večina ljudi nepismena. Seveda so morda ljudje slišali kak odlomek, ki se je bral v cerkvi. Toda tega, kar so slišali, verjetno niso razumeli. Zakaj ne? Ker je bila uradna cerkvena Biblija (Vulgata) zapisana v latinščini. Vendar v srednjem veku preprosti ljudje latinščine niso razumeli! Kako bi jim lahko odklenili dragocene biblijske zaklade? (Preg. 2:1–5)

John Wycliffe in drugi so želeli, da bi bila Božja Beseda na voljo vsakomur. Ali si tudi ti to želiš? (Glej odstavek 11.)

11. Kakšen učinek je imela Wycliffova Biblija?

11 Leta 1382 je bil izdan angleški prevod, ki je kasneje postal znan kot Wycliffova Biblija. Ta je med Wycliffovimi sledilci hitro postala priljubljena. Potujoči pridigarji, znani kot lolardi, so potovali peš od vasi do vasi po celotni Angliji, zato da bi Božjo Besedo položili v misli in srce navadnim ljudem. Tistim, ki so jih srečali, so pogosto brali odlomke iz Wycliffove Biblije in jim pustili ročno prepisane dele te Biblije. Njihov trud je zaznamoval pravo prelomnico, saj so med ljudmi oživili zanimanje za Božjo Besedo.

12. Kako se je duhovščina odzvala na Wycliffa in njegovo delo?

12 Kako se je na to odzvala duhovščina? Sovražila je Wycliffa, njegovo Biblijo in sledilce. Verski voditelji so preganjali lolarde ter zasegli in uničili vse izvode Wycliffove Biblije, ki so jih lahko našli. Wycliffa so razglasili za krivoverca, in to ko je bil že mrtev. Seveda ni bilo mogoče kaznovati nekoga, ki ni bil več živ. Kljub temu je duhovščina dala odkopati Wycliffove kosti in jih sežgala, pepel pa stresla v reko Swift. Toda številni ljudje so želeli brati in razumeti Božjo Besedo, in Cerkev tega ni mogla ustaviti. V stoletjih, ki so sledila, so mnogi v Evropi in v drugih delih sveta začeli spodbujati k prevajanju in razdeljevanju Svetega pisma v korist navadnih ljudi.

»JAZ TE UČIM, KAR TI JE V KORIST«

13. O čem smo prepričani in kako nam to krepi vero?

13 Kristjani danes na Septuaginto, Wycliffovo Biblijo, prevod King James  Version ali kateri koli drug prevod ne gledamo kot na navdihnjen od Boga. Pa vendar, ko pregledujemo zgodovino teh in številnih drugih izdanih prevodov, pridemo do naslednjega dejstva: Jehovova Beseda je ostala, tako kakor je Jehova obljubil. Ali nam pravkar omenjeno dejstvo ne krepi vere v to, da se bo uresničilo tudi vse drugo, kar je Jehova obljubil? (Joz. 23:14)

14. Kako nam to, kar smo se naučili glede Svetega pisma, poglablja ljubezen do Boga?

14 Pregledovanje tega, kako je Sveto pismo ostalo skozi stoletja, nam krepi vero pa tudi poglablja ljubezen do Jehova. * Sicer pa, zakaj je Jehova sploh priskrbel svojo Besedo? In zakaj je zagotovil, da bo preživela? Ker nas ima rad in nas želi učiti, kar nam je v korist. (Beri Izaija 48:17, 18.) Zato je povsem primerno, da se na Jehovovo ljubezen odzovemo tako, da imamo tudi mi radi Jehova in da ubogamo njegove zapovedi. (1. Jan. 4:19; 5:3)

15. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

15 Božjo Besedo cenimo, zato je povsem razumno, da želimo od nje imeti največjo korist. Kako nam lahko osebno branje Svetega pisma kar najbolj koristi? Kaj nam lahko pomaga, da na oznanjevanju usmerjamo pozornost na Sveto pismo? Kako lahko tisti, ki poučujejo z odra, poskrbijo, da vse njihovo poučevanje temelji na Svetem pismu? Odgovore na ta vprašanja bomo pregledali v naslednjem članku.

^ odst. 4 Glej članek »Ali bi se morali naučiti hebrejščino in grščino?« v Stražnem stolpu, 1. november 2009.

^ odst. 5 Številne angleške stalne besedne zveze izvirajo iz prevoda King James Version.