Zakaj je lahko učenec Štefan med preganjanjem ostal tako miren?

ŠTEFAN je stal pred skupino 71 sovražno nastrojenih sodnikov. Bili so člani sanhedrina oziroma izraelskega najvišjega sodišča in so veljali za ene najvplivnejših moških v narodu. Zbral jih je veliki duhovnik Kajfa, ki je predsedoval sodišču že pred nekaj meseci, ko je bil Jezus obsojen na smrt. (Mat. 26:57, 59; Apd. 6:8–12) Krive priče so prihajale ena za drugo, pri Štefanu pa je bilo opaziti nekaj presenetljivega – njegov obraz je bil »podoben angelskemu«. (Apd. 6:13–15)

Zakaj je lahko Štefan v takšnih zastrašujočih okoliščinah ostal miren in spokojen? Preden so ga odvedli pred sanhedrin, je bil pod močnim vplivom Božjega duha povsem zaposlen s tem, da je stregel drugim. (Apd. 6:3–7) Ko se mu je sodilo, je nanj deloval isti duh. Tolažil ga je in spominjal na reči, ki se jih je naučil v preteklosti. (Jan. 14:16, pdč. op.) V 7. poglavju Apostolskih del lahko beremo Štefanov pogumni zagovor. Med zagovorom ga je sveti duh spomnil na kakih 20 ali več odlomkov iz Hebrejskih spisov. (Jan. 14:26) Štefanu pa se je vera še dodatno okrepila, ko je v videnju videl Jezusa stati na Božji desni. (Apd. 7:54–56, 59, 60)

Morda se bomo nekoč tudi mi spoprijemali z grožnjami in preganjanjem. (Jan. 15:20) Če se redno hranimo z Božjo Besedo in smo polno zaposleni z oznanjevanjem, dovolimo Jehovovemu duhu, da v nas deluje. Poleg tega nam bo to dalo moči, da bomo zdržali nasprotovanje in ohranili notranji mir. (1. Pet. 4:12–14)