Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) OKTOBER 2016

Ne pozabimo na prijaznost do tujcev

Ne pozabimo na prijaznost do tujcev

Ne pozabite na gostoljubnost. (HEB. 13:2)

PESMI: 124, 79

1., 2. a) S katerimi izzivi se spoprijema veliko tujcev? (Glej sliko pri naslovu.) b) Glede česa nas je opomnil apostol Pavel in katera vprašanja se nam ob tem zastavljajo?

PRED več kot 30 leti je Osei [1], ki takrat še ni bil Priča, prišel iz Gane v Evropo. Spominja se: »Kmalu sem spoznal, da se večina ljudi sploh ne zmeni zame. Tudi podnebje me je povsem šokiralo. Ko sem zapustil letališče in prvič v življenju občutil mraz, sem začel jokati.« Zaradi težav z jezikom več kot leto dni ni mogel dobiti primerne zaposlitve. Ker je bil daleč stran od svoje družine, se je počutil osamljenega in je imel domotožje.

2 Pomisli, kako bi sam želel, da bi drugi ravnali s tabo, če bi bil v podobnih okoliščinah. Ali ne bi bil vesel, če bi te drugi v kraljestveni dvorani prisrčno sprejeli, ne glede na tvojo narodnost ali barvo kože? Sveto pismo pravzaprav pravim kristjanom prigovarja »Ne pozabite na gostoljubnost« oziroma drugače povedano, naj so prijazni do tujcev. (Heb. 13:2)  Zato sedaj razmislimo o naslednjih vprašanjih: Kako Jehova gleda na tujce? Zakaj moramo morda spremeniti svoj pogled na tujce? In kako lahko pomagamo tistim, ki so drugega porekla, da se v občini počutijo kot doma?

JEHOVOV POGLED NA TUJCE

3., 4. Kako je moralo Božje staroveško ljudstvo glede na 2. Mojzesovo 23:9 ravnati s tujci in zakaj?

3 Jehova je svojemu ljudstvu, zatem ko ga je rešil iz Egipta, dal zbirko zakonov, iz katerih je vela posebna obzirnost do številnih Neizraelcev, ki so se pridružili ljudstvu. (2. Mojz. 12:38, 49; 22:21) Ker so tujci pogosto zapostavljeni, je Jehova zanje ljubeče poskrbel. Med drugim jim je zagotovil pravico do paberkovanja. (3. Mojz. 19:9, 10)

4 Jehova ni od Izraelcev samo zahteval, da spoštujejo tujce, temveč je trkal na njihovo srce, naj bodo sočutni. (Beri 2. Mojzesova 23:9.) Izraelci so vedeli, »kako je priseljencu pri duši«. Še preden so Hebrejci postali sužnji, so se jih Egipčani najverjetneje ogibali zaradi rasnega ponosa ali verskih predsodkov. (1. Mojz. 43:32; 46:34; 2. Mojz. 1:11–14) Izraelci kot tujci niso imeli lahkega življenja, toda Jehova je od njih pričakoval, da bodo s tujcem ravnali kakor z rojakom. (3. Mojz. 19:33, 34)

5. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo podobno kot Jehova zanimali za ljudi drugega porekla?

5 Lahko smo prepričani, da se Jehova danes podobno zanima za ljudi drugega porekla, ki obiskujejo shode v naših občinah. (5. Mojz. 10:17–19; Mal. 3:5, 6) Če se zavedamo izzivov, s katerimi se spoprijemajo, kot je diskriminacija ali jezikovne ovire, bomo razmišljali, kako jim lahko pokažemo prijaznost in čutimo z njimi. (1. Pet. 3:8)

ALI BI MORALI SPREMENITI SVOJ POGLED NA TUJCE?

6., 7. Iz česa je razvidno, da so se kristjani v prvem stoletju naučili premagati globoko ukoreninjene predsodke?

6 Kristjani v prvem stoletju so se naučili premagati globoko ukoreninjene predsodke, ki so prevladovali med Judi. Na binkošti leta 33 n. št. so kristjani v Jeruzalemu izkazali gostoljubje posameznikom, ki so prihajali iz različnih dežel in so nedavno postali kristjani. (Apd. 2:5, 44–47) Judovski kristjani so z ljubečo skrbjo do sovernikov iz drugih dežel pokazali, da razumejo, kaj pomeni »gostoljubnost«, in sicer »prijaznost do tujcev«.

7 Ko je zgodnja krščanska občina rasla, je prišlo do okoliščine, za katero je bilo videti, kot da gre za diskriminacijo. Grško govoreči Judje so se pritoževali, da se z njihovimi vdovami ne ravna pošteno. (Apd. 6:1) Apostoli so težavo rešili tako, da so postavili sedem mož. Ti so skrbeli za to, da se ni nikogar zanemarjalo. Vsi ti možje so imeli grška imena, kar najverjetneje pokaže, da so apostoli želeli zgladiti kakršno koli napetost zaradi porekla, ki bi morda obstajala med zgodnjimi kristjani. (Apd. 6:2–6)

8., 9. a) Iz česa se lahko vidi, da gojimo predsodke ali rasni ponos? b) Kaj moramo izkoreniniti iz svojega srca? (1. Pet. 1:22)

8 Prav vsi smo pod močnim vplivom svoje kulture, pa naj se tega zavedamo ali ne. (Rim. 12:2) Poleg tega verjetno slišimo sosede, sodelavce ali sošolce, da dajejo ponižujoče opazke glede tistih, ki so druge kulture, barve kože ali pripadajo kakšni manjšini. Kako močno na nas vplivajo takšni pogledi, polni predsodkov? In kako se odzovemo, ko se kdo norčuje iz naše narodnosti, morda tako, da pretirava glede nekaterih značilnosti naše kulture?

 9 Apostol Peter je nekaj časa gojil predsodke do Nejudov, toda postopoma se je naučil odpraviti negativne poglede iz svojega srca. (Apd. 10:28, 34, 35; Gal. 2:11–14) Podobno je z nami. Če pri sebi zaznamo kakršno koli sled predsodkov ali rasnega ponosa, bi se morali zavestno truditi, da jo izkoreninimo iz svojega srca. (Beri 1. Petrovo 1:22.) Lahko bi razmišljali o dejstvu, da si nihče od nas ne zasluži rešitve. Vsi smo nepopolni, in to ne glede na svojo narodnost. (Rim. 3:9, 10, 21–24) Zakaj naj bi si torej domišljali, da smo boljši od drugih? (1. Kor. 4:7) Morali bi imeti podobno gledišče, kot ga je imel apostol Pavel, ki je opomnil maziljene sokristjane, da niso več »tujci in priseljenci, temveč [. . .] člani Božje hiše«. (Efež. 2:19) Iskren trud, da premagamo predsodke do tistih, ki so drugega porekla, nam bo zagotovo pomagal nadeti si novo osebnost. (Kol. 3:10, 11)

KAKO POKAŽEMO PRIJAZNOST DO TUJCEV

10., 11. Kako je Boaz pri ravnanju z Moabko Ruto odseval Jehovov pogled na tujce?

10 Boaz je pri ravnanju z Moabko Ruto brez dvoma odseval Jehovov pogled na tujce. Ko je med žetvijo prišel pogledat, kako napreduje delo na polju, je njegovo pozornost pritegnila marljiva tujka, ki je paberkovala za žanjci. Slišal je, da je prosila za dovoljenje, da paberkuje, čeprav je do tega imela vso pravico, in velikodušno ji je dovolil, da paberkuje tudi požeto klasje. (Beri Ruta 2:5–7, 15, 16.)

11 Iz pogovora, ki je sledil, razberemo, da je bilo Boazu zares mar za Ruto in mu ni bilo vseeno, da kot tujka živi v negotovih razmerah. Med drugim jo je povabil, naj ostane z njegovo skupino dekel, tako da je ne bi nadlegovali moški, ki so delali na polju. Prav tako je poskrbel, da je enako kot najeti delavci dobila dovolj hrane in vode. Poleg tega Boaz z njo ni govoril zviška kot z ubogo tujko, ampak jo je s svojimi besedami pomiril. (Ruta 2:8–10, 13, 14)

12. Kakšen pozitiven učinek ima lahko prijaznost na posameznike, ki so prišli iz druge države?

12 Boaza se ni dotaknila le nesebična ljubezen, ki jo je Ruta izkazovala svoji tašči Naomi, temveč je nanj naredilo vtis tudi to, da je ta mladenka postala Jehovova častilka. V Boazovi prijaznosti se je zrcalila Jehovova srčna dobrotljivost do ženske, ki se je zatekla pod peruti Izraelovega Boga. (Ruta 2:12, 20; Preg. 19:17) Podobno lahko danes s svojim prijaznim vedenjem pomagamo »vsakršnim ljudem«, da prepoznajo resnico in občutijo, kako zelo jih ima Jehova rad. (1. Tim. 2:3, 4)

Ali v kraljestveni dvorani prisrčno pozdravimo posameznike, ki so prišli iz druge države? (Glej odstavka 13, 14.)

13., 14. a) Zakaj bi si morali iskreno prizadevati, da pozdravimo tujce v kraljestveni dvorani? b) Kaj lahko storiš, če ti je nerodno ogovoriti posameznike druge kulture?

13 Posameznikom, ki so prišli iz druge države, lahko pokažemo prijaznost tako, da jih v kraljestveni dvorani prisrčno pozdravimo. Morda opazimo, da so priseljenci včasih sramežljivi in zadržani. Zaradi okolja, v katerem so odraščali, ali družbenega položaja se morda ob posameznikih druge rase ali narodnosti počutijo manjvredne. Zato bi morali prevzeti pobudo ter jim pokazati, da se zanje prisrčno in iskreno zanimamo. Aplikacija JW Language (če je na voljo v tvojem jeziku) ti lahko pomaga, da se naučiš, kako posameznike, ki so prišli iz druge države, pozdraviti v njihovem maternem jeziku. (Beri Filipljanom 2:3, 4.)

14 Mogoče ti je nerodno ogovoriti posameznike druge kulture. Da bi premagal  takšne občutke, jim lahko poveš kaj o sebi. Morda boš kmalu spoznal, da imate več skupnega, kot si misliš, in da med vami sploh ni toliko razlik, najsibo resničnih ali namišljenih, ter da ima vsaka kultura svoje odlike in slabosti.

VSEM POMAGAJ, DA SE POČUTIJO KOT DOMA

15. Kaj ti bo pomagalo, da boš bolj razumevajoč do tistih, ki se privajajo na življenje v novi državi?

15 Da bi drugim pomagal, da se bodo v občini počutili kot doma, se iskreno vprašaj: »Če bi bil jaz v drugi državi, kako bi želel, da ravnajo z mano?« (Mat. 7:12) Bodi potrpežljiv s tistimi, ki se privajajo na življenje v novi državi. Sprva morda ne boš povsem razumel njihovega načina razmišljanja ali ravnanja. Toda zakaj jih ne bi raje sprejel takšne, kot so, ne pa pričakoval, da prevzamejo tvojo kulturo? (Beri Rimljanom 15:7.)

16., 17. a) Kaj lahko storimo, da se še bolj zbližamo s tistimi, ki so druge kulture? b) Na katere praktične načine lahko pomagamo priseljencem v naši občini?

16 S tistimi, ki so drugega porekla, se bomo morda lažje družili, če se seznanimo z njihovo državo in kulturo. Morda lahko pri družinskem čaščenju nekaj časa namenimo temu, da raziščemo kaj več o narodu, ki ga ne poznamo tako dobro, vendar so njegovi pripadniki del naše občine ali pa živijo na našem področju. Še en način, da se zbližamo s posamezniki, ki so drugega porekla, je ta, da jih povabimo k sebi domov na obrok. Glede na to, da je Jehova »narodom odprl vrata k veri«, ali ne bi mogli tudi mi odpreti svojih vrat tujcem, »s katerimi smo povezani v veri«? (Apd. 14:27; Gal. 6:10; Job 31:32)

Ali prijazno pokažemo gostoljubnost posameznikom, ki so prišli iz druge dežele? (Glej odstavka 16, 17.)

17 Če z družino priseljencev preživljamo čas, se bomo bolj zavedali, koliko truda morajo vložiti v to, da se prilagajajo  naši kulturi. Mogoče ugotovimo, da potrebujejo praktično pomoč pri učenju jezika. Poleg tega jih lahko napotimo na krajevne ustanove, ki jim morda pomagajo najti primerno bivališče ali zaposlitev. S takšno pobudo in praktično pomočjo lahko sovernikom zelo koristimo. (Preg. 3:27)

18. Čigav zgled spoštovanja in hvaležnosti lahko priseljenci posnemajo?

18 Priseljenci se bodo gotovo želeli kar najbolj potruditi, da se bodo prilagodili kulturi v novi državi. Glede tega nam je dober zgled Ruta. Kot prvo, pokazala je spoštovanje do običajev v novi deželi, s tem da je prosila, ali lahko paberkuje. (Ruta 2:7) Te pravice ni jemala za samo po sebi umevno, češ da ji drugi kaj dolgujejo. Kot drugo, ni se obotavljala izraziti hvaležnosti za prijaznost, ki ji je bila izkazana. (Ruta 2:13) Ko priseljenci pokažejo takšno lepo stališče, je bolj verjetno, da si bodo pridobili spoštovanje domačinov in sovernikov.

19. Katere razloge imamo, da tujce prisrčno sprejmemo medse?

19 Veselimo se, da Jehova v svoji nezasluženi dobrotljivosti omogoča ljudem najrazličnejšega porekla, da slišijo dobro novico. Priseljenci v svoji deželi morda ne bi mogli preučevati Svetega pisma ali se neovirano družiti z Jehovovim ljudstvom. Toda sedaj, ko se lahko družijo z nami, ali jim ne bi morali pomagati, da se v naši sredini ne bodo več počutili kot tujci? S svojo prijaznostjo, čeprav smo morda omejeni v tem, koliko jim lahko gmotno ali praktično pomagamo, odsevamo Jehovovo ljubezen do njih. Ker torej posnemamo Boga, naredimo vse, kar lahko, da bomo tujce prisrčno sprejeli medse. (Efež. 5:1, 2)

^ [1] (odstavek 1) Ime je spremenjeno.