Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Junij 2016

Božja lastnost, ki je dragocenejša od diamantov

Božja lastnost, ki je dragocenejša od diamantov

Diamanti so že od nekdaj cenjeni kot dragoceni dragulji. Nekateri so vredni milijone evrov. Toda ali je mogoče, da je z Božjega gledišča kaj dragocenejše od diamantov ali drugih dragih kamnov?

 Hajkanuš, nekrščena oznanjevalka iz Armenije, je blizu svojega doma našla potni list. V njem je bilo nekaj plačilnih kartic in večja vsota denarja. Svojemu možu, ki je bil prav tako nekrščeni oznanjevalec, je povedala, kaj je našla.

Zakonca sta imela resne finančne težave in bila sta zadolžena, toda vseeno sta se odločila, da bosta denar vrnila na naslov, ki je bil naveden v potnem listu. Moški, ki ga je izgubil, je bil ves osupel in njegova družina prav tako. Hajkanuš in njen mož sta pojasnila, da sta poštena zaradi tega, kar sta se naučila iz Svetega pisma. Menila sta, da morata ravnati pošteno, in nastalo priložnost sta izkoristila za to, da sta družini govorila o Jehovovih pričah in ji pustila nekaj literature.

Družina je želela Hajkanuš podariti nekaj denarja kot nagrado, vendar ga je ta odklonila. Naslednjega dne je žena obiskala par in vztrajala, naj Hajkanuš vzame diamantni prstan, ki ji ga je prinesla v znak hvaležnosti celotne družine.

Podobno kot omenjena družina bi bili tudi mnogi drugi osupli nad poštenostjo, ki sta jo pokazala Hajkanuš in njen mož. Kaj pa Jehova – ali je bil tudi on osupel? Kako je gledal na njuno poštenost? Ali se je njuna poštenost splačala?

LASTNOSTI, KI SO DRAGOCENEJŠE OD GMOTNIH REČI

Na ta vprašanja ni težko odgovoriti. Božji služabniki so namreč prepričani, da je za Jehova to, da človek posnema njegove lastnosti, dragocenejše od diamantov, zlata ali drugih gmotnih reči. Da, Jehovov pogled na to, kaj je dragoceno in kaj ni, se razlikuje od pogleda večine ljudi. (Iza. 55:8, 9) Za njegove služabnike je to, da čim bolj odsevajo njegove lastnosti, nekaj neprecenljivega.

To lahko vidimo iz tega, kaj Biblija pravi glede sprevidevnosti in modrosti. V Pregovorih 3:13–15 piše: »Srečen tisti človek, ki najde modrost, in človek, ki si pridobi sprevidevnost; imeti modrost je namreč bolje kakor imeti srebro in pridobiti si jo je bolje kakor pridobiti si zlato. Dragocenejša je od koral in nobena druga stvar, ki ti prinaša veselje, se ne more enačiti z njo.« Jehovu sta torej ti lastnosti nedvomno dragocenejši od kakršnih koli gmotnih zakladov.

Kaj pa lahko rečemo glede poštenosti?

No, Jehova je pošten, zanj je »nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) In Jehova je navdihnil apostola Pavla, da je hebrejskim kristjanom v prvem stoletju napisal: »Molite za nas. Prepričani smo namreč, da imamo čisto vest, saj se želimo v vsem pošteno vesti.« (Heb. 13:18)

Jezus Kristus nam je dal dober zgled glede poštenosti. Ko je denimo veliki duhovnik Kajfa vzkliknil »Pri živem Bogu te zaprisegam, da nam poveš, ali si Kristus, Božji Sin!«, se je Jezus dal odkrito prepoznati kot Mesija. To je iskreno storil, čeprav je vedel, da ga utegne sanhedrin zaradi tega označiti za bogokletnika in ga lahko čaka usmrtitev. (Mat. 26:63–67)

Kako pa je z nami? Ali bomo pošteni tudi v okoliščinah, ko bi nam lahko to, da ne bi povedali vseh dejstev ali pa bi jih nekoliko prikrojili, prineslo gmotne koristi?

BITI POŠTEN JE IZZIV

Priznati moramo, da v teh zadnjih dneh, ko mnogi ljubijo »sebe in denar«, ni prav nič enostavno biti pošten. (2. Tim. 3:2) Na  poštenost lahko vplivata ekonomska stiska in negotovost glede zaposlitve. Mnogi mislijo, da lahko upravičeno kradejo, goljufajo ali kako drugače nepošteno ravnajo. Takšno razmišljanje je tako razširjeno, da so mnogi prepričani, da poštenost sploh ne pride v poštev, ko gre za gmotni dobiček. Celo nekateri kristjani so glede tega sprejeli napačne odločitve in zaradi nepoštenega gmotnega dobička izgubili dober sloves v občini. (1. Tim. 3:8; Titu 1:7)

Toda velika večina kristjanov posnema Jezusa. Zavedajo se, da so bogovšečne lastnosti pomembnejše od kakršnega koli bogastva ali koristi. Zato mladi kristjani v šoli ne skušajo doseči dobrih ocen z goljufanjem. (Preg. 20:23) Res je, da pošteno ravnanje morda ne bo vedno nagrajeno, kot je bilo nagrajeno pri Hajkanuš. Toda v Božjih očeh je prav, da smo pošteni. Poleg tega nam pošteno ravnanje omogoča, da imamo čisto vest, kar je zares dragoceno.

To nam lepo osvetli Gagikov zgled. Gagik pravi: »Preden sem postal kristjan, sem delal za neko večje podjetje. Lastnik podjetja se je izmikal plačevanju davkov, tako da je prijavljal le delček dobička, ki ga je podjetje ustvarilo. Zaposlen sem bil kot generalni direktor in od mene se je pričakovalo, da bom z davčnim revizorjem sklenil nekakšen ‚dogovor‘. V ta namen sem mu ponudil podkupnino, da bi spregledal goljufivo ravnanje podjetja. Zato so me poznali kot nepoštenega človeka. Ko sem spoznal resnico, sem zavrnil takšno početje, čeprav sem zelo dobro služil. Raje sem odprl lastno podjetje. Poskrbel sem, da je že od samega začetka uradno registrirano in plačujem vse davke.« (2. Kor. 8:21)

Gagik še pove: »Prihodki so se zmanjšali za polovico, tako da je bil izziv poskrbeti za družino. Toda sedaj sem srečnejši. Pred Jehovom imam čisto vest. Svojima sinovoma sem dober zgled in izpolnjujem pogoje za prednosti v občini. Davčni revizorji in drugi, s katerimi poslujem, me sedaj poznajo kot poštenega človeka.«

JEHOVA JE VIR POMOČI

Jehova ima rad tiste, ki lepšajo njegov nauk, tako da odsevajo njegove izredne lastnosti, tudi poštenost. (Titu 2:10) Navdihnil je kralja Davida, da je napisal naslednje zagotovilo: »Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem nikoli videl, da bi bil pravični zapuščen niti da bi njegovi otroci prosili kruha.« (Ps. 37:25)

To nam potrjuje zgled zveste Rute. Ruta ni zapustila svoje ostarele tašče, ampak je ostala z njo. Preselila se je v Izrael in tam je lahko častila pravega Boga. (Ruta 1:16, 17) V Izraelu se je izkazala za pošteno in marljivo delavko. Pridno se je okoristila paberkovanja, ki je bilo omogočeno po Postavi. Skladno s tem, kar je David kasneje sam doživel, Jehova ni dovolil, da bi Ruta in Naomi trpeli pomanjkanje. (Ruta 2:2–18) Vredno je omeniti, da je Jehova za Ruto naredil veliko več kakor samo to, da je zanjo gmotno poskrbel. Izbral jo je za prednico kralja Davida in celo obljubljenega Mesija! (Ruta 4:13–17; Mat. 1:5, 16)

Nekatere Jehovove priče morda zelo težko zaslužijo dovolj, da bi imele za osnovne življenjske potrebe. Ne iščejo lahke in nepoštene rešitve, ampak si prizadevajo trdo in marljivo delati. Tako pokažejo, da bolj od gmotnih reči cenijo Božje  izredne lastnosti, med drugim tudi poštenost. (Preg. 12:24; Efež. 4:28)

Podobno kakor Ruta iz davnine danes kristjani povsod po svetu verjamejo, da jim bo Jehova s svojo močjo pomagal. Povsem zaupajo Tistemu, ki je dal v svojo Besedo zapisati naslednjo obljubo: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Heb. 13:5) Jehova je že večkrat pokazal, da lahko pomaga tistim, ki so v stiski in so ves čas pošteni, in še naprej jim bo pomagal. Zvest je svoji obljubi, da bo poskrbel za osnovne potrebe svojih služabnikov. (Mat. 6:33)

Da, ljudje morda cenijo diamante in druge dragocenosti. Vendar smo lahko prepričani, da je našemu nebeškemu Očetu to, da odsevamo poštenost in njegove druge lastnosti, vredno veliko več od katerega koli dragocenega dragulja!

To, da smo pošteni, nam omogoča, da imamo čisto vest in lahko brez zadržkov oznanjujemo.