Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JUNIJ 2016

Ali dovoliš Velikemu lončarju, da te oblikuje?

Ali dovoliš Velikemu lončarju, da te oblikuje?

Glej, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki. (JER. 18:6)

PESMI: 60, 22

1., 2. Zakaj je bil Daniel v Božjih očeh »zelo ljubljeni mož« in kako smo lahko poslušni kakor on?

KO SO judovski pregnanci vstopili v staroveški Babilon, so videli mesto, polno malikov, in ljudi, ki so sužnjevali hudobnim duhovom. Vseeno pa se zvesti Judje, kot so bili Daniel in njegovi trije prijatelji, niso pustili oblikovati babilonskim vplivom. (Dan. 1:6, 8, 12; 3:16–18) Daniel in njegovi prijatelji so se trdno odločili, da bodo vdani samo svojemu lončarju Jehovu. In to jim je tudi uspelo! Daniel je v Babilonu živel skoraj vse življenje, a je Božji angel zanj rekel, da je »zelo ljubljeni mož«. (Dan. 10:11, 19)

2 V biblijskih časih je morda lončar stisnil glino v kalup, da je dobila želeno obliko. Danes pravi častilci priznavajo, da ima Jehova kot najvišji v vsem vesolju pravico oblikovati ljudstva in narode. (Beri Jeremija 18:6.) Bog ima tudi pravico, da nas oblikuje kot posameznike. Vseeno pa pri tem upošteva našo svobodno voljo in želi, da bi se mu prostovoljno podrejali. Osredinimo se zdaj na to, kako lahko ostanemo mehka glina v Božjih rokah. Obravnavali bomo tri področja: 1. Kako se lahko pazimo lastnosti, zaradi katerih  bi morda postali nedovzetni za Božje nasvete? 2. Kako lahko razvijamo lastnosti, ki nam bodo pomagale, da bomo še naprej kakor mehka glina in podredljivi? 3. Kako se lahko krščanski starši podrejajo Bogu, ko oblikujejo svoje otroke?

PAZIMO SE LASTNOSTI, ZARADI KATERIH LAHKO SRCE POSTANE NEDOVZETNO

3. Zaradi katerih lastnosti bi naše srce lahko postalo nedovzetno? Povej primer.

3 »Bolj kot vse drugo, kar je treba varovati, varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje,« piše v Pregovorih 4:23. Katerih lastnosti, ki bi lahko povzročile, da bi naše srce postalo nedovzetno, se moramo paziti? Mednje spadajo prevzetnost, vdajanje grehu in pomanjkanje vere. Te lastnosti lahko spodbujajo k neposlušnosti in uporništvu. (Dan. 5:1, 20; Heb. 3:13, 18, 19) Judovski kralj Uzija je prav gotovo bil prevzeten. (Beri 2. kroniška 26:3–5, 16–21.) Sprva je »delal [. . .] to, kar je prav v Jehovovih očeh,« in si »nenehno prizadeval iskati Boga«. Toda »ko je postal mogočen, se je njegovo srce prevzelo«, čeprav je bil vir njegove mogočnosti Bog! Skušal je celo zažgati kadilo v templju, kar so lahko počeli samo duhovniki iz Aronovega rodu. Ko so se mu zatem po robu postavili duhovniki, se je prevzetni kralj razjezil! Kakšne so bile posledice? Po Božji roki je doživel ponižujoč »propad« in umrl kot gobavec. (Preg. 16:18)

4., 5. Kaj bi se lahko zgodilo, če se ne bi pazili prevzetnosti? Povej primer.

4 Če se ne bi pazili prevzetnosti, bi lahko tudi mi začeli o sebi misliti več, »kot je treba misliti«, morda celo toliko, da bi zavračali svetopisemske nasvete. (Rim. 12:3; Preg. 29:1) Poglejmo izkušnjo Jima, krščanskega starešina, ki se glede neke občinske zadeve ni strinjal s sostarešinami. Jim pravi: »Bratom sem povedal, da so neljubeči, in zapustil sestanek.« Kakih šest mesecev zatem se je preselil v bližnjo občino, vendar ga tam niso postavili za starešina. Takole priznava: »Bil sem do kraja razočaran. Premagala me je samopravičnost, zato sem zapustil resnico.« Duhovno nedejaven je bil deset let. Sam pravi: »Prizadet je bil moj ponos in za to, kar se je zgodilo, sem pričel kriviti Jehova. V naslednjih letih so me bratje večkrat obiskali in se z mano skušali pogovoriti, vendar sem njihovo pomoč zavračal.«

5 Iz Jimove izkušnje se vidi, da nas lahko prevzetnost navede na to, da opravičujemo svoja dejanja, in tako nismo več gnetljiva glina. (Jer. 17:9) »Enostavno se nisem mogel nehati osredinjati na napake, ki so jih po mojem mnenju storili drugi,« pojasnjuje Jim. Ali te je kdaj prizadel sokristjan oziroma ti je bila odvzeta kakšna teokratična prednost? Če se ti je to že zgodilo, kako si se odzval? Ali je bil prizadet tvoj ponos? Ali pa ti je bilo poglavitno to, da ohraniš mir z bratom in ostaneš zvest Jehovu? (Beri Psalm 119:165; Kološanom 3:13.)

6. Do česa lahko pride, če se vdajamo grehu?

6 Nedovzetni za Božje nasvete lahko postanemo tudi, če se vdajamo grehu oziroma to celo prikrivamo. Morda nam takrat sploh ni več težko grešiti. Neki brat je rekel, da ga njegovo neprimerno vedenje sčasoma sploh ni več obremenjevalo. (Prid. 8:11) Drug brat, ki je redno gledal pornografijo, je kasneje priznal: »Opazil sem, da sem postal kritičen do starešin.« Njegova razvada  mu je duhovno škodila. Nazadnje je zadeva prišla na dan in prejel je pomoč, ki jo je nujno potreboval. Seveda smo vsi nepopolni. Toda če postanemo kritični ali opravičujemo svoje napačno ravnanje, namesto da bi Boga prosili za odpuščanje in pomoč, lahko naše srce postane nedovzetno.

7., 8. a) Kako se je pri staroveških Izraelcih videlo, da jim je zaradi pomanjkanja vere srce postalo nedovzetno? b) Kaj se naučimo mi?

7 To, kako utegne srce postati nedovzetno zaradi pomanjkanja vere, pa lahko vidimo pri Izraelcih, ki jih je Jehova rešil iz Egipta. Ta narod je videl mnoge čudeže, ki jih je Bog storil zanje, in nekateri od teh so bili res strah zbujajoči! Toda ko so se Izraelci približali Obljubljeni deželi, so pokazali pomanjkanje vere. Namesto da bi zaupali Jehovu, jih je zajel strah in so godrnjali zoper Mojzesa. Hoteli so se celo vrniti v Egipt, kjer so jih prej imeli za sužnje! Jehova so zelo prizadeli. Rekel je: »Kako dolgo bo še to ljudstvo nespoštljivo do mene?« (4. Mojz. 14:1–4, 11; Ps. 78:40, 41) Ta rod je zaradi nedovzetnega srca in pomanjkanja vere v pustinji pomrl.

8 Danes, ko se približujemo novemu svetu, pa je na preizkušnji naša vera. Koristno bi bilo preveriti, kako močno vero imamo. Razmislimo lahko na primer, kako gledamo na Jezusove besede v Mateju 6:33. Vprašaj se: »Ali se iz tega, kar dajem na prvo mesto v življenju, in iz mojih odločitev vidi, da res zaupam Jezusovim besedam? Ali bi izpuščal shode ali oznanjevanje samo zato, da bi več zaslužil? Kaj bom storil, če se bodo pritiski na delovnem mestu kopičili? Ali bom dovolil svetu, da me stlači v svoj kalup in mogoče celo odvrne od resnice?«

9. Zakaj bi se morali preiskovati, ali smo v veri, in kako lahko to storimo?

9 Razmislimo tudi o Jehovovem služabniku, ki nerad upošteva biblijska merila, denimo glede druženja z izobčenimi, izbire družbe ali sprostitve. Vprašaj se: »Ali je tako tudi z mano?« Če opazimo, da smo takšni in naše srce postaja nedovzetno, bi morali takoj preiskati svojo vero! Sveto pismo nam svetuje: »Preiskujte se, ali ste v veri, preverjajte sami sebe.« (2. Kor. 13:5) Bodimo pošteni do sebe in redno uporabljajmo Božjo Besedo, da bi popravili svoje mišljenje.

OSTANIMO GNETLJIVA GLINA

10. Kaj nam lahko pomaga, da smo mehka glina v Jehovovih rokah?

10 Da bi lahko ostali mehka glina, nam Bog med drugim pomaga po svoji Besedi, krščanski občini in s tem, da nam je zaupal oznanjevanje. Podobno kakor voda zmehča glino, nam lahko dnevno branje Svetega pisma in poglobljeno premišljevanje o prebranem pomaga, da smo gnetljiva glina v Jehovovih rokah. Jehova je od izraelskih kraljev zahteval, da so si naredili prepis Božje postave in ga brali vsak dan. (5. Mojz. 17:18, 19) Apostoli so se zavedali, da brez branja Svetih spisov in poglobljenega premišljevanja o prebranem ne bi mogli učinkovito oznanjevati. V svojih spisih so večstokrat navajali iz Hebrejskih spisov oziroma se sklicevali nanje in spodbujali ljudi, ki so jim oznanjevali, naj delajo enako. (Apd. 17:11) Danes se prav tako zavedamo, kako pomembno je vsak dan brati Božjo Besedo, poglobljeno premišljevati o prebranem in to vplesti tudi v molitve. (1. Tim. 4:15) Tako lažje ostanemo ponižni pred Jehovom in gnetljiva glina v njegovih rokah.

Izkoristi vse, kar ti Bog ponuja, da bi lažje ostal gnetljiva glina. (Glej odstavke 10–13.)

11., 12. Kako nas lahko Jehova po krščanski občini oblikuje skladno z našimi individualnimi potrebami? Povej primer.

 11 Jehova nas po krščanski občini lahko oblikuje skladno z našimi individualnimi potrebami. Prej omenjeni Jim se je omehčal, ko se je neki starešina pričel osebno zanimati zanj. »Niti enkrat mi ni vzbujal občutka krivde ali pa me kritiziral,« je povedal Jim. »Ves čas je bil pozitiven in mi je iskreno želel pomagati.« Po kakšnih treh mesecih je starešina Jima povabil na shod. »V občini so me prisrčno sprejeli,« je rekel Jim, »in njihova ljubezen je pri meni povzročila preobrat. Zavedati sem se začel, da moji občutki niso najpomembnejši. Bratje in sestre ter moja draga žena, ki duhovno nikoli ni popustila, so mi pomagali, da sem si sčasoma zopet pridobil duhovno moč. Spodbudo pa sem našel tudi v člankih ‚Ne krivi Jehova!‘ in ‚Zvestovdano služi Jehovu‘ v Stražnem stolpu, 15. november 1992.«

12 Čez nekaj časa je bil Jim znova postavljen za starešina. Zatem je nekaterim bratom pomagal, da so premagali podobne težave in si duhovno opomogli. Jim je na koncu dejal: »Mislil sem, da imam dober odnos z Jehovom, v resnici pa ni bilo tako! Žal mi je, da sem zaradi prevzetnosti postal slep za pomembnejše stvari in se pretirano ukvarjal z napakami drugih.« (1. Kor. 10:12)

13. Katere lastnosti lahko razvijamo na oznanjevanju in kako nam koristijo?

13 Kako nas lahko oznanjevanje koristno oblikuje? Ko se o dobri novici pogovarjamo z drugimi, lahko razvijamo ponižnost in različne lastnosti sadu Božjega  duha. (Gal. 5:22, 23) Pomisli na dobre lastnosti, ki si si jih pridobil na oznanjevanju. In še nekaj, ko odsevamo krščansko osebnost, lepšamo naše sporočilo, kar utegne vplivati na stališče nekaterih stanovalcev. Dva oznanjevalca v Avstraliji sta na primer spoštljivo prisluhnila stanovalki, ki je bila do njiju zelo neprijazna. Toda pozneje je svoje vedenje obžalovala in pisala v podružnični urad. Med drugim je napisala: »Tema nadvse potrpežljivima in ponižnima človekoma bi se rada opravičila, ker sem se vedla tako vzvišeno. Bila sem res neumna, da sem se na tak način skušala znebiti dvojice, ki je širila Božjo Besedo.« Ali bi stanovalka to napisala, če bi oznanjevalca pokazala že samo kanček jeze? Verjetno ne. Potemtakem naše oznanjevanje zelo koristi nam in našim bližnjim!

KO OBLIKUJEMO SVOJE OTROKE, SE PODREJAJMO BOGU

14. Kaj morajo starši storiti, da bi uspešno oblikovali otroke?

14 Otroci se povečini radi učijo in so že po naravi ponižni. (Mat. 18:1–4) Zato si modri starši prizadevajo vcepiti resnico in ljubezen do nje v um in srce svojih najmlajših. (2. Tim. 3:14, 15) Da bi jim to uspelo, pa morajo seveda resnico najprej vsaditi v svoje srce, tako da jih vodi v življenju. Ko starši to storijo, njihovi otroci resnico ne le slišijo, ampak jo tudi vidijo v praksi. Poleg tega razumejo, da jih starši disciplinirajo iz ljubezni in da s tem posnemajo Jehova.

15., 16. Kako bi morali starši pokazati zaupanje v Boga, če je njihov otrok izobčen?

15 Vendar nekateri otroci kljub krščanski vzgoji kasneje zapustijo resnico ali pa so izobčeni, s čimer družini zadajo hudo bolečino. »Ko je bil moj brat izobčen,« je rekla naša sestra iz Južne Afrike, »je bilo tako, kakor da bi umrl. Srce se nam je trgalo!« Kako so se odzvali ona in njeni starši? Upoštevali so navodila iz Božje Besede. (Beri 1. Korinčanom 5:11, 13.) »Vsekakor smo želeli ravnati po Bibliji,« sta rekla starša, »saj nam je bilo jasno, da se bodo stvari najbolje iztekle, če bomo ubogali Boga. Izobčenje smo razumeli kot Božji disciplinski ukrep in bili prepričani, da Jehova disciplinira iz ljubezni in primerno. Zato smo stike s sinom omejili le na nujne družinske zadeve.«

16 Kako se je počutil sin? »Vedel sem, da me družina ne sovraži,« je povedal pozneje, »ampak so ubogali Jehova in njegovo organizacijo.« Dodal je še: »Ko si prisiljen rotiti Jehova za pomoč in odpuščanje, se zaveš, kako zelo ga potrebuješ.« Zamisli si, kako vesela je bila družina, ko je bil sin ponovno sprejet! Da, ko hodimo z Bogom na vseh svojih poteh, lahko upamo na najboljše. (Preg. 3:5, 6; 28:26)

17. Zakaj bi se morali vselej podrejati Jehovu in kako nam bo to koristilo?

17 Prerok Izaija je usmeril pozornost na konec pregnanstva Judov, ko naj bi skesani posamezniki priznali: »Jehova, ti si naš oče. Mi smo glina, ti pa si naš lončar; vsi smo izdelek tvojih rok.« Nato naj bi prosili: »Ne spominjaj se večno naših pregreh. Poglej, prosimo: vsi mi smo tvoje ljudstvo.« (Iza. 64:8, 9) Če se bomo podobno ponižno podrejali Jehovu in to vselej odsevali v življenju, bomo v njegovih očeh zelo ljubljeni, tako kakor je bil prerok Daniel. Poleg tega nas bo Jehova še naprej oblikoval po svoji Besedi, duhu in organizaciji, zato da bomo nekega dne lahko stali pred njim kot popolni »Božji otroci«. (Rim. 8:21)