Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  julij 2017

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Ali bi bilo za kristjana primerno, da bi zaradi zaščite pred ljudmi posedoval orožje, kot na primer pištolo ali puško?

Kristjani lahko razumno poskrbimo za svojo varnost, vendar moramo to storiti v skladu s svetopisemskimi načeli. Ta odsvetujejo uporabo dobesednega orožja, kot je pištola, puška ali katero drugo strelno orožje, da bi se zaščitili pred ljudmi. Razmislimo o naslednjem:

Življenje, in to še zlasti človeško, je za Jehova sveto. Psalmist David je vedel, da je Jehova »vir življenja«. (Ps. 36:9) Če torej kristjan sprejme razumne ukrepe, da brani sebe ali svoje imetje, bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da ne bi komu vzel življenja in si s tem nakopal krivdo za prelito kri. (5. Mojz. 22:8; Ps. 51:14)

Čeprav lahko s številnimi predmeti povzročimo smrt in postanemo krivi za prelito kri, pa se to lahko hitreje zgodi z orožjem, najsibo da gre za uboj po nesreči ali namerno. * Še več, če napadalec, ki je morda že tako ali tako napet, vidi drugega s strelnim orožjem, se bo ozračje verjetno samo še zaostrilo in morda bo zaradi tega kdo ubit.

Ko je Jezus zadnjo noč na zemlji svojim sledilcem naročil, naj se opremijo z mečem, ni imel v mislih skrbi za osebno varnost. (Luk. 22:36, 38) Jezus jim je naročil, naj s sabo vzamejo meč, zato da bi jih nazorno poučil, naj se ne zatekajo k nasilju, tudi če bi jih napadla oborožena množica. (Luk. 22:52) Ko je Peter zavihtel meč proti sužnju velikega  duhovnika, mu je Jezus zapovedal: »Spravi svoj meč na njegovo mesto.« Nato je Jezus povedal temeljno resnico, načelo, ki vodi njegove sledilce še danes: »Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Mat. 26:51, 52)

V skladu z besedami iz Miha 4:3 so Božji služabniki »svoje meče [. . .] prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe«. Ta značilnost pravih kristjanov se ujema s Pavlovim navdihnjenim nasvetom: »Nikomur ne vračajte hudega s hudim. [. . .] Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.« (Rim. 12:17, 18) Pavel je kljub številnim težavam, ki jih je doživel, med drugim je bil tudi v nevarnosti »pred cestnimi razbojniki«, živel tako, kot je učil. Svetopisemskih načel ni nikoli poteptal zaradi svoje osebne varnosti. (2. Kor. 11:26) Raje je zaupal Bogu in modrosti, ki jo je našel v njegovi Besedi, saj je modrost »boljša od bojne opreme«. (Prid. 9:18)

Za kristjane je življenje veliko dragocenejše od gmotnih reči. »Življenje ne izvira iz tega, kar [človek] ima.« (Luk. 12:15) Če torej kristjan z blagim jezikom ne more ustaviti oboroženega roparja, potem je modro, da upošteva načelo, ki ga je povedal Jezus: »Ne upirajte se hudobnežu.« To bo morda od nas celo zahtevalo, da se odrečemo spodnjemu in vrhnjemu oblačilu, če se tako izrazimo. (Mat. 5:39, 40; Luk. 6:29) * Seveda je najboljše, če že prej poskrbimo za osebno varnost. Če se ogibamo tega, da bi razkazovali »svoja življenjska sredstva«, in smo med sosedi znani kot miroljubne Priče za Jehova, se lahko ognemo temu, da bi bili tarča nasilnih kriminalcev. (1. Jan. 2:16; Preg. 18:10)

Kristjani spoštujejo vest drugih. (Rim. 14:21) Če se razve, da kak član občine poseduje pištolo, zato da bi se zaščitil pred ljudmi, bodo morda nekateri soverniki šokirani ali se bodo celo spotikali. Ljubezen nas bo navedla, da bomo dobro drugih dali pred svoje lastno, tudi kadar to pomeni, da se odpovemo čemu, do česar smo morda po našem mnenju zakonsko upravičeni. (1. Kor. 10:32, 33; 13:4, 5)

Kristjani si prizadevajo biti zgledni. (2. Kor. 4:2; 1. Pet. 5:2, 3) Kristjan ne more veljati za zglednega, če po tem, ko dobi svetopisemski nasvet, še naprej poseduje pištolo zaradi zaščite pred ljudmi. Zaradi tega ne more ustrezati pogojem, da bi imel odgovornosti ali posebne prednosti v občini. Enako velja za kristjana, ki zaradi službe nosi strelno orožje. Zato bo veliko boljše, če se potrudi najti drugo zaposlitev! *

Kristjan se mora predvsem sam odločiti, kako bo poskrbel za osebno zaščito, zaščito svoje družine ali imetja kot tudi to, kakšno zaposlitev si bo izbral. Vendar ko sprejema takšne odločitve, mora upoštevati svetopisemska načela, ki odsevajo Božjo modrost in ljubezen do nas. Zaradi teh načel se duhovno zreli kristjani odločijo, da ne bodo posedovali strelnega orožja za zaščito pred ljudmi. Zavedajo se, da bodo pravo in trajno varnost uživali tisti, ki zaupajo v Boga, kar kažejo s tem, da živijo v skladu s svetopisemskimi načeli. (Ps. 97:10; Preg. 1:33; 2:6, 7)

Kristjani se bodo med veliko stisko zanašali na Jehova in se ne bodo skušali sami braniti.

^ odst. 3 Kristjan se morda odloči, da bo imel strelno orožje (na primer puško ali šibrovko) za lovljenje živali za hrano ali za to, da bi se zaščitil pred divjimi živalmi. Toda ko orožja ne uporablja, je najboljše, da ga hrani brez nabojev, morda celo razstavljeno na dele in zaklenjeno kje na varnem. Tam, kjer zakon prepoveduje, omejuje ali kako drugače ureja posedovanje strelnega orožja, kristjani ubogajo zakon. (Rim. 13:1)

^ odst. 2 Glede tega, kako se braniti pred posiljevalcem, glej »Kako se lahko obvarujem pred spolnim nasiljem?« v knjigi Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 1. zvezek, 32. poglavje, in članek »How to Prevent Rape« v angleškem Prebudite se!, 8. marec 1993.

^ odst. 4 Nadaljnje podrobnosti glede tega, ali naj kristjan sprejme zaposlitev, pri kateri mora biti oborožen, najdeš v Stražnem stolpu, 1. november 2005, str. 31, in 1. november 1983, str. 27, 28.