Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  julij 2016

Iščimo Kraljestvo, ne pa stvari

Iščimo Kraljestvo, ne pa stvari

Iščite Božje kraljestvo, in to vam bo dodano. (LUK. 12:31)

PESMI: 40, 98

1. Kakšna je razlika med tem, kar potrebujemo, in tem, kar si želimo?

PRAVIJO, da ima človek malo potreb, vendar neskončno želja. Videti je, da mnogi ne razlikujejo med gmotnimi potrebami in željami. Kakšna pa je razlika? »Potreba« je nekaj, kar moraš imeti, saj je od tega odvisno tvoje življenje. Hrana, obleka in streha nad glavo so stvari, ki jih potrebujemo za življenje. »Želja« pa je nekaj, kar bi rad imel, vendar ni bistveno za vsakodnevno življenje.

2. Katere stvari si med drugim ljudje želijo?

2 Ljudje lahko imajo zelo različne želje, odvisno od tega, kje živijo. V državah v razvoju si morda mnogi enostavno želijo le to, da bi imeli dovolj denarja za mobilni telefon, motorno kolo ali majhen kos zemlje. V bogatejših državah morda hlepijo po prestižnih oblačilih, večjih hišah ali dragih avtomobilih. V obeh primerih se skriva nevarnost – lahko se ujamemo v zanko pridobitništva, tako da si želimo vedno več stvari, pa naj jih potrebujemo ali ne oziroma si jih lahko privoščimo ali ne.

 VARUJMO SE ZANKE PRIDOBITNIŠTVA

3. Kaj je pridobitništvo?

3 Kaj je pridobitništvo? To, da človeka skrbi predvsem za gmotne stvari, ne pa za duhovno bogastvo. Pridobitništvo izvira iz tega, kaj si posameznik želi, čemu daje prednost in na kaj je osredotočen v življenju. V človeku vzbuja hrepenenje po tem, da bi imel čim več gmotnih dobrin. Ni nujno, da ima pridobitniško usmerjen posameznik veliko denarja ali da kupuje drage stvari. Celo revni lahko postanejo žrtev pridobitništva in jim iskanje Kraljestva ni več najpomembnejše. (Heb. 13:5)

4. Kako Satan izkorišča »želje oči«?

4 Satan nas s trgovskim sistemom svojega sveta skuša prepričati, da so gmotne stvari, ki jih sicer ne potrebujemo, nujne za to, da bi uživali v življenju. Prav mojstrsko poudarja »želje oči«. (1. Jan. 2:15–17; 1. Mojz. 3:6; Preg. 27:20) Svet ponuja najrazličnejše gmotne dobrine (od zares enkratnih pa do povsem nesmiselnih), in nekatere so videti zelo privlačne. Ali si kdaj kupil kako stvar, pa ne zato, ker bi jo potreboval, ampak zato, ker si jo videl v oglasu ali izložbi in je pritegnila tvojo pozornost? Ali si kasneje ugotovil, da bi lahko mirno živel tudi brez nje? Takšne nepotrebne stvari nam življenje samo zakomplicirajo in nas obremenijo. Lahko nas ujamejo v past in odvrnejo od naše duhovne rutine – preučevanja Biblije, pripravljanja na shode in obiskovanja teh ter rednega sodelovanja v oznanjevanju. Ne pozabimo, da je apostol Janez svaril: »Svet mineva in njegove želje prav tako.«

5. Kaj se lahko zgodi tistim, ki večino svojih moči porabljajo za kopičenje dobrin?

5 Satan želi, da bi sužnjevali bogastvu, in ne Jehovu. (Mat. 6:24) Življenje tistih, ki večino svojih moči porabljajo za kopičenje gmotnih dobrin, je v najboljšem primeru plitko, ker je usmerjeno v zadovoljevanje sebičnih želja, v najslabšem primeru pa je duhovno prazno, polno žalosti in razočaranja. (1. Tim. 6:9, 10; Raz. 3:17) Je tako, kot je Jezus opisal v svoji ponazoritvi o sejalcu. Ko je sporočilo o Kraljestvu posejano na »tla, porasla s trnjem, [. . .] želje po drugih stvareh [. . .] besedo zadušijo, tako da neha rojevati sadove«. (Mar. 4:14, 18, 19)

6. Kaj se naučimo od Baruha?

6 Razmislimo o Jeremijevem tajniku Baruhu. Ko se je Jeruzalemu približevalo napovedano uničenje, je Baruh začel iskati »zase velike reči« – takšno početje pa ni imelo trajne vrednosti. Lahko je upal, da bo dobil samo to, kar mu je Jehova obljubil: »Tebi pa bom dal za plen tvojo dušo.« (Jer. 45:1–5) Bog vsekakor ni imel namena nikomur ohraniti gmotnega imetja v mestu, ki je bilo pred svojim uničenjem. (Jer. 20:5) Sedaj, ko se približujemo koncu te stvarnosti, ni čas za to, da si kopičimo gmotne stvari. Ne bi smeli pričakovati, da bo v veliki stiski skupaj z nami ohranjeno kar koli od našega imetja, ne glede na to, kako dragoceno oziroma vredno utegne biti. (Preg. 11:4; Mat. 24:21, 22; Luk. 12:15)

7. Kaj si bomo pogledali v nadaljevanju in zakaj?

7 Jezus nam je dal odličen nasvet, kako lahko poskrbimo za osnovne življenjske potrebe, ne da bi zašli na stranpot, s tem da bi podlegli pridobitništvu ali da bi si povzročali nepotrebne skrbi. Ta nasvet je povedal v govoru na gori. (Mat. 6:19–21) Preberimo in preglejmo odlomek, ki je zapisan v Mateju  6:25–34. To naj bi nas prepričalo, da moramo iskati Kraljestvo, ne pa stvari. (Luk. 12:31)

JEHOVA SKRBI ZA NAŠE GMOTNE POTREBE

8., 9. a) Zakaj ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni glede stvari, ki jih potrebujemo? b) Kaj je Jezus vedel glede ljudi in njihovih potreb?

8 Beri Matej 6:25. Jezus je svojim poslušalcem rekel: »Ne bodite več zaskrbljeni za svoje duše.« Poslušalci so bili zaskrbljeni za stvari, za katere naj jih ne bi skrbelo. Jezus jim je z dobrim razlogom rekel, naj ne bodo več zaskrbljeni. Nepotrebna zaskrbljenost, celo glede stvari, ki jih potrebujemo za življenje, lahko posameznika razdvoji in premoti, tako da se odvrne od bolj pomembnih duhovnih stvari v življenju. Jezusu je bilo tako zelo mar za učence, da jih je v svojem govoru še štirikrat posvaril pred to nevarno težnjo. (Mat. 6:27, 28, 31, 34)

9 Zakaj je Jezus rekel, naj ne skrbimo za to, kaj bomo jedli, pili ali oblekli? Ali ni to nekaj, kar nujno potrebujemo za življenje? Vsekakor! Ali nismo zaskrbljeni, če nimamo sredstev, da bi si te stvari priskrbeli? Seveda smo, in Jezus je to vedel. Dobro se je zavedal, kaj ljudje potrebujejo. Še več, vedel je tudi, s kakšnimi težavnimi razmerami se bodo stoletja kasneje spoprijemali njegovi učenci, ki bodo živeli »v zadnjih dneh«, za katere bodo značilni »kritični časi, v katerih bo težko živeti«. (2. Tim. 3:1) Danes mnoge pestijo brezposelnost, inflacija, pomanjkanje hrane ali skrajna revščina. Toda Jezus se je tudi zavedal, da življenje pomeni »več kakor hrana in telo več kakor obleka«.

10. Kaj je Jezus rekel, da bi moralo biti v življenju najpomembnejše, ko je svoje sledilce poučil, kako naj molijo?

10 Jezus je na začetku svojega govora poslušalce poučil, naj nebeškega Očeta prosijo za svoje fizične potrebe. Rekel je, da lahko molijo: »Daj nam danes kruh za ta dan.« (Mat. 6:11) Oziroma kot je to rekel ob neki drugi priložnosti: »Daj nam naš kruh za ta dan, kolikor ga danes potrebujemo.« (Luk. 11:3) Toda ta nasvet ne pomeni, da naj bi gmotne stvari obvladovale naše razmišljanje. Jezus je v tej isti vzorčni molitvi dal prednost prošnji za prihod Božjega kraljestva. (Mat. 6:10; Luk. 11:2) Da bi svoje poslušalce pomiril, je v nadaljevanju poudaril, kako Jehova svojim stvarjenjem vedno priskrbi to, kar potrebujejo.

11., 12. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako Jehova skrbi za ptice? (Glej sliko pri naslovu.)

11 Beri Matej 6:26. Pozorno naj bi opazovali »ptice na nebu«. Resda so to majhna bitja, vendar pojedo veliko sadja, semen, žuželk ali črvov. Glede na svojo težo zaužijejo sorazmerno več kakor ljudje. Pa vendar jim za hrano ni treba obdelovati zemlje niti sejati. Jehova jim priskrbi vse, kar potrebujejo. (Ps. 147:9) Seveda jim hrane ne vstavlja v kljun! Same si jo morajo poiskati, toda te je v izobilju.

12 Jezus si niti zamisliti ni mogel, da bi njegov nebeški Oče pticam priskrbel hrano, ne bi pa poskrbel za enake osnovne potrebe ljudi. [1] (1. Pet. 5:6, 7) Jehova nam hrane ne bo vstavljal v usta, ampak nas bo morda blagoslovil pri tem, ko se trudimo pridelati potrebno hrano ali zaslužiti denar, da lahko kupimo to, kar dnevno potrebujemo.  Kadar smo v stiski, lahko druge spodbudi, da z nami delijo to, kar imajo. Jezus sicer ni govoril o tem, da je pticam priskrbljen dom, toda Jehova jih je oskrbel z nagonom, spretnostmi in gradbenim materialom, da si lahko naredijo gnezdo. Podobno lahko Jehova tudi nam pomaga, da za svojo družino najdemo primeren dom.

13. Kaj dokazuje, da smo vredni več od ptic na nebu?

13 Jezus je svoje poslušalce vprašal: »Ali niste vi vredni več od [ptic na nebu]?« Nedvomno se je zavedal, da bo za ljudi kmalu dal svoje življenje. (Primerjaj Luka 12:6, 7.) Kristus odkupne žrtve ni priskrbel za nobena druga živa bitja. Ni umrl za ptice, ampak je umrl za nas, zato da bi lahko mi večno živeli. (Mat. 20:28)

14. Česa človek s svojo zaskrbljenostjo ne more narediti?

14 Beri Matej 6:27. Zakaj je Jezus rekel, da človek ne more s svojo zaskrbljenostjo dodati svoji življenjski dobi niti enega komolca? Zato ker nam nepotrebne skrbi glede vsakodnevnih potreb ne bodo pomagale dlje živeti. Ravno nasprotno, pretirana zaskrbljenost nam bo življenje najverjetneje prej skrajšala, kakor podaljšala.

15., 16. a) Kaj se naučimo iz tega, kako Jehova skrbi za lilije na polju? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj se lahko vprašamo in zakaj?

15 Beri Matej 6:28–30. Le kdo od nas ni rad lepo oblečen, zlasti ko sodeluje v duhovnih dejavnostih, denimo ko je na oznanjevanju ali pa ko obišče shod ali zbor? Toda ali bi zato morali biti »zaskrbljeni za obleko«? Jezus nas ponovno  opozori na Jehovovo stvarstvo. Tokrat se lahko veliko naučimo od »lilij na polju«. Jezus je morda imel v mislih lilijam podobne cvetlice, kot so gladijole, hijacinte, perunike in tulipani, ki so po svoje vse čudovite. Ni jim treba izdelovati preje ter šivati ali tkati oblačil. Vseeno so njihovi cvetovi tako krasni, da jih je veselje gledati! »Niti Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor ena od njih!«

16 Ne zgrešimo bistva naslednjih Jezusovih besed: »Če torej Bog tako oblači poljske rastline, [. . .] mar ne bo veliko raje oblačil vas, maloverni?« Prav gotovo bo! Toda Jezusovi učenci so imeli premalo vere. (Mat. 8:26; 14:31; 16:8; 17:20) Morali so si pridobiti močnejšo vero in zaupati Jehovu. Kaj pa mi? Kako močno sami verjamemo, da Jehova želi poskrbeti za nas in je tega tudi zmožen?

17. S čim bi lahko poškodovali svoj odnos z Jehovom?

17 Beri Matej 6:31, 32. Ne bi smeli posnemati »narodov«. Ti namreč nimajo prave vere v ljubečega nebeškega Očeta, ki skrbi za tiste, ki dajejo delo v prid Kraljestva na prvo mesto v svojem življenju. Če bi si skušali pridobiti vse, za čimer se »vneto ženejo narodi«, bi s tem poškodovali svoj odnos z Jehovom. Toda lahko smo prepričani, da nam Jehova ne bo odrekal dobrega, če bomo delali to, kar se od nas pričakuje, in sicer, da v življenju dajemo prednost duhovnim dejavnostim. Naša »vdanost Bogu« bi nas morala spodbuditi, da smo zadovoljni s »hrano, obleko in streho nad glavo«. (1. Tim. 6:6–8)

 ALI IMAMO BOŽJE KRALJESTVO NA PRVEM MESTU V SVOJEM ŽIVLJENJU?

18. Kaj Jehova ve glede nas osebno in kaj bo storil za nas?

18 Beri Matej 6:33. Kristusovim učencem mora biti Kraljestvo vedno prva skrb v življenju. Če tako delamo, potem nam bodo, kot je rekel Jezus, »vse te druge stvari [. . .] dodane«. Zakaj je lahko rekel kaj takega? To je razložil v prejšnji vrstici: »Vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« Pri tem so mišljene osnovne stvari za življenje. Jehova zlahka predvidi naše osebne potrebe glede hrane, obleke in bivališča, celo še preden se jih sami zavedamo. (Fil. 4:19) Ve, katero oblačilo je naslednje, ki ga bomo ponosili. Ve, kakšno hrano potrebujemo in kakšno bivališče bi bilo glede na velikost naše družine primerno za nas. Jehova bo poskrbel, da bomo imeli to, kar zares potrebujemo.

19. Zakaj naj nas ne bi skrbelo glede tega, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti?

19 Beri Matej 6:34. Bodimo pozorni, da je Jezus že drugič rekel »Nikoli ne bodite zaskrbljeni«. Želi, da se z življenjskimi skrbmi spoprimemo vsak dan posebej in ob tem povsem zaupamo Jehovu, da nam bo pomagal. Če je človek pretirano zaskrbljen glede tega, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti, se morda raje zanaša nase kakor pa na Jehova, s tem pa lahko škodi svojemu odnosu z Njim. (Preg. 3:5, 6; Fil. 4:6, 7)

IŠČIMO NAJPREJ KRALJESTVO, IN JEHOVA NAM BO DODAL VSE DRUGO

Ali bi lahko poenostavil življenje, zato da bi se bolj osredinil na Kraljestvo? (Glej odstavek 20.)

20. a) Kateri cilj si lahko postaviš glede služenja Jehovu? b) Kaj lahko storiš, da bi si poenostavil življenje?

20 Res ni vredno, da bi zaradi pridobitniškega načina življenja žrtvovali delo v prid Kraljestva. Prizadevajmo si raje za duhovne cilje. Ali se lahko denimo preseliš v občino, kjer potrebujejo več oznanjevalcev Kraljestva? Ali bi lahko pioniral? Če že pioniraš, ali si razmišljal o tem, da bi oddal prošnjo za Šolo za oznanjevalce Kraljestva? Ali bi lahko kot zunanji sodelavec s krajšim delovnikom pomagal v Betelu ali dislocirani prevajalski pisarni? Ali bi se lahko prijavil za prostovoljca pri lokalnih projektih za načrtovanje in gradnjo, tako da bi začasno sodeloval pri gradnji kraljestvenih dvoran? Razmisli, kaj lahko storiš, da bi poenostavil svoje življenje in tako še več sodeloval v kraljestvenih dejavnostih. V molitvi premisli o tem, kar piše v okvirju » Kako si lahko poenostaviš življenje«, in začni upoštevati omenjene predloge, ki ti bodo pomagali doseči tvoj cilj.

21. Kaj nam bo pomagalo, da se bomo zbližali z Jehovom?

21 Jezus je povsem upravičeno učil, naj iščemo Kraljestvo, ne pa stvari. Če tako delamo, nam nikoli ne bo treba biti zaskrbljeni glede gmotnih potreb. Z Jehovom se zbližamo tako, da mu zaupamo in ne skušamo zadovoljiti vsake svoje kaprice ali pa kupiti vsake stvari, ki nam jo ponuja ta svet, četudi bi si jo lahko privoščili. To, da si že sedaj poenostavimo življenje, nam bo pomagalo okleniti se »pravega življenja«, ki šele pride. (1. Tim. 6:19)

^ [1] (odstavek 12) Da bi razumel, zakaj Jehova včasih morda dovoli, da kristjan trpi pomanjkanje hrane, glej »Vprašanja bralcev« v Stražnem stolpu, 15. september 2014, str. 22.