Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) JANUAR 2017

Med preizkušnjo lahko ostanemo skromni

Med preizkušnjo lahko ostanemo skromni

Skromno hodi s svojim Bogom. (MIHA 6:8)

PESMI: 48, 95

1.–3. Česa neimenovani prerok iz Juda ni storil in kakšne so bile posledice? (Glej sliko pri naslovu.)

MED vlado kralja Jeroboama je Jehova poslal preroka iz Juda, da bi temu odpadniškemu Izraelovemu kralju sporočil ostro obsodbo. Ponižni prerok je zvesto prenesel Božje sporočilo in Jehova ga je zaščitil pred Jeroboamovo srdito jezo. (1. kra. 13:1–10)

2 Ko se je prerok vračal domov, je nepričakovano srečal starejšega moškega iz bližnjega Betela. Moški je trdil, da je Jehovov prerok. Zavedel je mlajšega moškega, da je prekršil Jehovovo jasno navodilo, naj ne je kruha in ne pije vode v Izraelu in naj se ne vrača po poti, po kateri je prišel. Jehova ni bil zadovoljen. Ko se je kasneje Jehovov prerok vračal domov, je na poti nanj naletel lev in ga usmrtil. (1. kra. 13:11–24)

3 Zakaj je nekoč skromen prerok ravnal prevzetno in odšel s tem zvijačnim starejšim moškim? Sveto pismo nam tega ne pove. Morda pa je povsem pozabil, da bi moral skromno hoditi z Bogom. (Beri Miha 6:8.) V Svetem pismu hoditi z Bogom pomeni, da Bogu zaupamo, podpiramo njegovo vrhovno oblast in ubogamo njegovo vodstvo. Skromen posameznik se dobro zaveda, da lahko in tudi mora neprestano komunicirati  s svojim ljubečim in vsemogočnim Očetom. Prerok bi lahko prosil Jehova, naj mu pove, ali so se navodila kakor koli spremenila, vendar v Svetem pismu nič ne piše, da bi prerok storil kaj takega. Včasih moramo tudi sami sprejeti odločitve, ki niso lahke, in morda ne vemo točno, katera odločitev bi bila prava. Če bomo skromno iskali Jehovovo vodstvo, nam bo to pomagalo ogniti se hudim napakam.

4. O čem bomo govorili v tem članku?

4 V prejšnjem članku smo spoznali, zakaj je za kristjane skromnost še vedno pomembna in kaj spada k temu, da ravnamo skromno. Toda katere okoliščine lahko preizkusijo našo skromnost? In kako lahko razvijamo to zaželeno lastnost, tako da bomo ostali skromni celo pod pritiskom? Da bi odgovorili na ti vprašanji, razmislimo o treh običajnih okoliščinah, v katerih je lahko preizkušena naša skromnost, in poglejmo, kako lahko v vsaki od njih ravnamo modro. (Preg. 11:2)

KO SE NAM SPREMENIJO OKOLIŠČINE

5., 6. Kako je Barzilaj pokazal, da je skromen?

5 Naša skromnost je lahko preizkušena, ko se nam spremenijo okoliščine ali dobimo drugo nalogo. David je nekoč povabil 80-letnega Barzilaja, naj pride živet na njegov dvor. Barzilaj se je gotovo čutil zelo počaščenega. Če bi sprejel Davidovo vabilo, bi lahko še naprej užival v kraljevi družbi. Toda Barzilaj je vabilo odklonil. Zakaj? Bil je že v letih, zato je Davidu rekel, da mu ne želi biti v breme. Predlagal je, naj namesto njega gre Kimham, verjetno eden njegovih sinov. (2. Sam. 19:31–37)

6 Skromnost je Barzilaju pomagala, da se je razumno odločil. Davidovega povabila ni zavrnil, ker bi menil, da odgovornosti ne bo kos, ali ker bi želel mirno in spokojno uživati preostala leta. Preprosto je priznal in sprejel svoje spremenjene okoliščine in omejitve. Ni si želel naložiti več, kot je bilo zanj razumno. (Beri Galačanom 6:4, 5.) Če stremimo za položajem, ugledom ali priznanjem, s tem samo ustvarjamo plodna tla za samoljubje, tekmovalnost in nazadnje razočaranje. (Gal. 5:26) Skromnost pa bo vsem nam pomagala, da bomo združili svoje sposobnosti in moči za to, da bomo slavili Boga in kar najbolje pomagali drugim. (1. Kor. 10:31)

7., 8. Kako nam skromnost lahko pomaga, da se ne začnemo zanašati nase?

7 Naša skromnost je lahko preizkušena še drugače. Ko nam je zaupano več odgovornosti, nam je pogosto dano tudi več oblasti. Nehemija je, potem ko je slišal za hudo stisko svojega naroda v Jeruzalemu, goreče molil k Jehovu. (Neh. 1:4, 11) Jehova je odgovoril na molitev tako, da je kralj Artakserks postavil Nehemija za deželnega upravitelja. Toda Nehemija se kljub svojemu uglednemu položaju, bogastvu in precejšnji oblasti ni nikoli zanašal na svoje izkušnje ali sposobnosti. Hodil je z Bogom. Neprestano je iskal Jehovovo vodstvo, tako da se je po nasvete obračal na Božjo postavo. (Neh. 8:1, 8, 9) Do drugih se ni vedel oblastno, ampak jim je služil na lastne stroške. (Neh. 5:14–19)

8 Iz Nehemijevega zgleda se naučimo, kako nam lahko skromnost pomaga, da se ne začnemo zanašati nase, ko se nam spremeni naloga ali dobimo dodatne odgovornosti. Starešinu se lahko zgodi, da se pri opravljanju občinskih nalog začne zanašati zgolj na lastne izkušnje, ne da bi se najprej obrnil k Jehovu v molitvi.  Drugi mogoče najprej sprejmejo odločitev, nato pa prosijo Jehova, naj jo blagoslovi. Vendar ali s takšnim ravnanjem pokažemo skromnost? Če smo skromni, se bomo vedno zavedali svojega mesta, ki ga imamo pred Bogom, in vloge v Božji ureditvi. To, kar šteje, niso naše sposobnosti. Še zlasti ko se spoprijemamo z že znanimi zadevami ali težavami, moramo paziti, da se ne bi zanašali nase. (Beri Pregovori 3:5, 6.) Kot člani Božje organizacije se učimo, da izpolnjujemo vsak svojo vlogo v družini ali občini, in ne skušamo doseči kakega položaja oziroma se vzpenjati po lestvici napredovanja. (1. Tim. 3:15)

KADAR SMO DELEŽNI KRITIKE ALI POHVALE

9., 10. Kako nam lahko skromnost pomaga, ko nas drugi neutemeljeno kritizirajo?

9 Morda nam je težko nadzorovati čustva, ko nas kdo neutemeljeno kritizira. Ana je velikokrat jokala, ker jo je njena tekmica Penina neprizanesljivo zbadala. Ano je njen mož ljubil. Toda Ana ni mogla zanositi. Nekega dne je molila v svetem šotoru in veliki duhovnik Eli jo je po krivici obtožil, da je pijana. Si lahko predstavljaš? Kljub vsemu se je skromna Ana obvladala in Eliju spoštljivo odgovorila. V Svetem pismu je ohranjena njena ganljiva molitev. V njej je slavila Jehova ter izrazila svojo vero in cenjenje. (1. Sam. 1:5–7, 12–16; 2:1–10)

10 Skromnost nam lahko tudi pomaga, da premagujemo »hudo z dobrim«. (Rim. 12:21) Življenje v Satanovi stvarnosti je pogosto krivično in bojevati se moramo proti temu, da bi se razburjali zaradi vedenja hudobnih. (Ps. 37:1) Ko pa se pojavijo težave med duhovnimi brati in sestrami, je lahko bolečina še toliko večja. Skromen človek bo posnemal Jezusa, o katerem v Svetem pismu piše: »Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem [. . .], temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Pet. 2:23) Jezus je vedel, da je maščevanje Jehovovo. (Rim. 12:19) Podobno smo kristjani  opomnjeni, naj bomo ponižni in naj ne vračamo »hudega za hudo«. (1. Pet. 3:8, 9)

11., 12. a) Kako nam lahko skromnost pomaga, če nam kdo laska ali nas pretirano hvali? b) Kako bi nas morala skromnost voditi pri oblačenju, urejanju in vedenju?

11 Naša skromnost je lahko preizkušena tudi, če nam kdo pretirano laska ali nas hvali. Premislimo, kako odlično se je odzvala Estera, ko so se dogodki nepričakovano zasukali. Bila je izredno lepa ženska in deležna je bila enoletne posebne lepotilne nege. Vsak dan je bila v družbi mnogo deklet iz vsega perzijskega imperija, ki so tekmovale za kraljevo pozornost. Vseeno je ostala spoštljiva in je imela čustva pod nadzorom. Tudi potem ko jo je kralj izbral za kraljico, ni postala nečimrna ali prevzetna. (Est. 2:9, 12, 15, 17)

Ali s svojim stilom oblačenja in urejanja kažemo spoštovanje do Jehova in drugih ali pa odkrivamo, da nam manjka skromnosti? (Glej odstavek 12.)

12 Skromnost nam pomaga, da se vedno oblačimo, urejamo in vedemo dostojno in spoštljivo. Zavedamo se, da srca ljudi ne bomo osvojili s tem, da se hvalimo ali nase usmerjamo neprimerno pozornost, ampak z »mirnim in blagim duhom«. (Beri 1. Petrovo 3:3, 4; Jer. 9:23, 24.) Če smo v srcu domišljavi, se bo to prej ali slej videlo v našem ravnanju. Morda bomo denimo začeli namigovati, da imamo posebne prednosti, poznamo zaupne informacije ali pa smo v posebnem odnosu z odgovornimi brati. Ali pa bomo skušali stvari pojasniti tako, da bomo dajali vtis, da imamo sami vse zasluge za zamisli ali dosežke, pri katerih so sodelovali tudi drugi. Jezus nam je tudi glede tega dal odličen zgled. Ko je govoril, je velikokrat bodisi citiral iz Hebrejskih spisov ali pa se skliceval nanje. Vedno se je izražal skromno, zato da bi njegovi poslušalci vedeli, da je to, kar govori, od Jehova in ni plod njegovega razuma oziroma modrosti. (Jan. 8:28)

KADAR SMO NEGOTOVI

13., 14. Kako nam lahko skromnost pomaga sprejemati dobre odločitve?

13 Naša skromnost je preizkušena tudi takrat, ko gre za sprejemanje odločitev. Ko je bil apostol Pavel v Cezareji, mu je prerok Agab rekel, da ga bodo v Jeruzalemu prijeli, če bo nadaljeval pot v to mesto. Obstajala je celo nevarnost, da ga ubijejo. Bratje so se bali najhujšega, zato so Pavla prosili, naj ne hodi v Jeruzalem. Toda Pavel se ni pustil prepričati. Ni bil ne presamozavesten niti ni dovolil, da bi ga strah ohromil. Povsem je zaupal v Jehova in pripravljen je bil svojo nalogo izpolniti do konca, ne glede na to, kam bi Jehova dovolil, da zaradi tega gre. Ko so bratje to slišali, so pokazali skromnost in nehali ugovarjati njegovi odločitvi, da nadaljuje pot do Jeruzalema. (Apd. 21:10–14)

14 Skromnost nam lahko pomaga sprejeti dobre odločitve celo takrat, ko ne moremo povsem vedeti oziroma nadzorovati tega, kako se bodo stvari iztekle. Morda se denimo odločimo za kako vejo polnočasne službe. Kaj bo z nami, če bomo zboleli? Kaj, če bodo naši ostareli starši potrebovali pomoč? Kako bomo poskrbeli zase na stara leta? Če še tako molimo ali raziskujemo, na takšna vprašanja ne bomo dobili povsem jasnih odgovorov. (Prid. 8:16, 17) Zaupanje v Jehova nam bo pomagalo ne samo priznati, ampak tudi sprejeti svoje omejitve. Potem ko zadevo raziščemo, se posvetujemo z drugimi in v molitvi prosimo za vodstvo, moramo svoje korake uskladiti s tem, kamor nas vodi Božji duh. (Beri Pridigar 11:4–6.) Tako bo  Jehova imel kaj, kar bo lahko blagoslovil, ali pa nam bo prijazno preusmeril cilje. (Preg. 16:3, 9)

RAZVIJAJMO SKROMNOST

15. Kako nam premišljevanje o Jehovu pomaga, da ostanemo ponižni?

15 Kako lahko še bolj razvijamo skromnost, ki je tako zelo koristna lastnost? Preglejmo štiri načine. Kot prvo, s cenjenjem moramo premišljevati o Jehovovem neprimerljivo vzvišenejšem položaju in lastnostih. Tako bomo še bolj skromni in privzgojili si bomo še večje strahospoštovanje do Jehova. (Iza. 8:13) Vedno imejmo v mislih, da hodimo z Vsemogočnim Bogom, in ne s kakim angelom ali človekom. To zavedanje nas bo spodbudilo, da se bomo ponižali »pod mogočno roko Boga«. (1. Pet. 5:6)

16. Kako nam poglobljeno premišljevanje o Božji ljubezni pomaga, da smo skromni?

16 Kot drugo, pri razvijanju skromnosti nam bo v pomoč poglobljeno premišljevanje o Jehovovi ljubezni. Apostol Pavel je napisal, da Jehova obdaja manj častne dele človeškega telesa »z večjo častjo«. (1. Kor. 12:23, 24) Podobno Jehova skrbi za slehernega med nami kljub omejitvam, ki jih imamo. Ne primerja nas z drugimi niti nam ne odreče ljubezni, kadar naredimo kaj narobe. Ker nas ima Jehova rad, se lahko počutimo varne ne glede na to, kje služimo v njegovi organizaciji.

17. Kako bo vplivalo na nas, če se bomo trudili v drugih iskati dobro?

17 Kot tretje, svoje mesto v Jehovovi službi bomo še bolj cenili, če bomo kakor Bog v drugih iskali dobro. Tako ne bomo stremeli za tem, da bi bili v središču pozornosti, niti ne bomo vedno želeli stvari vzeti v svoje roke. Ravno nasprotno, pogosteje bomo skromno prosili druge za nasvet in rade volje prisluhnili njihovim predlogom. (Preg. 13:10) Skupaj z njimi se bomo veselili, ko bodo dobili kako prednost. Hvaležni smo Jehovu, ko vidimo, kako blagoslavlja vse naše »brate po svetu«. (1. Pet. 5:9)

18. Kako lahko šolamo svojo vest, da bo naš občutek za to, kaj je dostojno, skladen z Božjimi merili?

18 Kot četrto, naš občutek za to, kaj je dostojno in spoštljivo, se bo izostril, če bomo svojo vest šolali v skladu z biblijskimi načeli. Če bomo skromni in se bomo učili gledati na stvari iz Jehovovega zornega kota, bomo razvili dobro presojo. Z rednim preučevanjem, molitvijo in upoštevanjem naučenega si lahko vest postopoma še bolj izoblikujemo. (1. Tim. 1:5) Učimo se dajati prednost drugim. Jehova obljublja, da bo, če mi naredimo svoj del, končal naše »izpopolnjevanje«, tako da nam bo pomagal razvijati skromnost in druge njemu všečne lastnosti. (1. Pet. 5:10)

19. Kaj nam bo pomagalo, da bomo skromni vso večnost?

19 Neimenovani prerok iz Juda je bil samo zaradi enega prevzetnega dejanja ob življenje in dober odnos z Bogom. Vseeno pa lahko človek v preizkušnjah ostane skromen. To so dokazali tako zvesti posamezniki iz preteklosti kot tudi današnji skromni Božji služabniki. Dlje ko hodimo z Jehovom, bolj bi morali biti skromni. (Preg. 8:13) Hoja z Jehovom je čudovita prednost brez primere ne glede na mesto, ki ga trenutno imamo v Božji organizaciji. Cenimo to čast in še naprej po svojih najboljših močeh skromno hodimo z Jehovom vso večnost.