Hudobni ljudje ne razumejo pravice, tisti, ki iščejo Jehova, pa razumejo vse. (PREG. 28:5)

PESMI: 43, 133

1.–3. a) Kaj nam bo pomagalo, da bomo v teh zadnjih dneh ohranili močno vero? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

MEDTEM ko se zadnji dnevi bližajo svojemu koncu, hudobni »poganjajo kakor rastlinje«. (Ps. 92:7) Zato nas ne preseneča, da ljudje vse bolj opuščajo moralna merila. Kako lahko v takšnem okolju upoštevamo nasvet »Kar se tiče slabega, bodite kakor dojenčki, v sposobnosti razumevanja pa odrastite«? (1. Kor. 14:20)

2 Odgovor dobimo v tematskem stavku tega članka, ki med drugim pravi: »Tisti, ki iščejo Jehova, pa razumejo vse.« To pomeni, da razumejo vse, kar je potrebno, da bi ugajali Jehovu. (Preg. 28:5) Podobna misel je izražena v Pregovorih 2:7, 9, kjer piše, da bo Jehova »za poštene [. . .] shranil modrost«. Zato bo lahko vsak tak posameznik »razumel pravičnost, pravico in poštenost, celotno pot dobrega«.

3 Noe, Daniel in Job so si pridobili takšno modrost. (Ezek. 14:14) Enako velja za današnje Božje ljudstvo. Kako pa je s teboj? Ali si med tistimi, ki »razumejo vse«, kar je potrebno, da bi ugajali Jehovu? Ključnega pomena je, da imaš o Jehovu točno spoznanje. S tem v mislih preglejmo 1. kako so si  Noe, Daniel in Job pridobili spoznanje o Bogu, 2. kako jim je to spoznanje koristilo in 3. kako lahko razvijamo vero, kakršno so imeli oni.

NOE JE HODIL Z BOGOM V POKVARJENEM SVETU

4. Kako si je Noe pridobil spoznanje o Jehovu in kako mu je točno spoznanje pomagalo?

4 Kako si je Noe pridobil spoznanje o Jehovu? Že kmalu po začetku človeške zgodovine so moški in ženske z močno vero spoznavali Boga na tri glavne načine: z opazovanjem vidnega stvarstva, od drugih bogaboječih posameznikov in tako, da so okusili blagoslove, ker so živeli po Božjih pravičnih merilih in načelih. (Iza. 48:18) Noe je z opazovanjem fizičnega stvarstva dobil ogromno dokazov, da Bog obstaja, lahko pa je videl tudi njegove številne nevidne lastnosti, kot sta »njegova večna moč in božanskost«. (Rim. 1:20) Zato je Noe razvil močno vero v Boga.

5. Kako je Noe izvedel za Božji namen s človeštvom?

5 Vera »izhaja iz slišane besede«. (Rim. 10:17) Kako je Noe slišal za Jehova? Brez dvoma je veliko izvedel od svojih sorodnikov. Med njimi je bil njegov oče Lameh, ki je bil mož vere in čigar življenje se je prekrivalo z Adamovim. (Glej sliko pri naslovu.) Veliko je lahko izvedel tudi od dedka Metuzalema in prapradedka Jereda, čigar življenje se je z Noetovim prekrivalo 366 let. * (Luk. 3:36, 37) Noeta so verjetno ti moški in morda njihove žene seznanili s tem, kako je človeštvo nastalo, z Božjim namenom, da bodo pravični ljudje napolnili zemljo, in z uporom v Edenu, katerega posledice je lahko videl na lastne oči. (1. Mojz. 1:28; 3:16–19, 24) Kakor koli že, to, kar se je Noe naučil, se je dotaknilo njegovega srca in ga spodbudilo, da je služil Bogu. (1. Mojz. 6:9)

6., 7. Kako je upanje okrepilo Noetovo vero?

6 Vero krepi upanje. Samo zamisli si, kako se je Noe počutil, ko je izvedel, da njegovo ime predstavlja upanje, saj verjetno pomeni »počitek, tolažba«! (1. Mojz. 5:29, pdč. op.) Lameh je po navdihnjenju za Noeta rekel: »Ta nas bo potolažil, tako da nam bo prinesel olajšanje od [. . .] truda naših rok z zemljo, ki jo je Jehova preklel.« Noe je svoje upanje opiral na Boga. Podobno kot Abel in Enoh, ki sta živela pred njim, je verjel v »seme«, ki bo kači zdrobilo glavo. (1. Mojz. 3:15)

7 Čeprav Noe morda ni popolnoma razumel podrobnosti prerokbe, ki je zapisana v 1. Mojzesovi 3:15, je brez dvoma v njej videl upanje na rešitev. Še več, obljuba, dana v Edenu, je podobna sporočilu, ki ga je razglašal Enoh, saj je tudi on napovedal, da bo Bog izvršil sodbo nad hudobnimi. (Juda 14, 15) Enohove besede, ki se bodo dokončno izpolnile v harmagedonu, so Noetu zagotovo okrepile vero in upanje!

8. Kako vse je Noeta ščitilo točno spoznanje o Bogu?

8 Kako je Noetu koristilo točno spoznanje o Bogu? Noe si je s točnim spoznanjem pridobil vero in Božjo modrost, ki sta ga ščitili pred škodo, še posebej pred duhovno škodo. Na primer, Noe je »hodil [. . .] s pravim Bogom«, zato ni hodil oziroma se ni družil z brezbožnimi. Niso ga zavedli neposlušni utelešeni angeli, ki so s svojimi posebnimi sposobnostmi na brezverne, naivne ljudi prav gotovo naredili vtis, in to tolikšen, da so ljudje te demone morda začeli celo malikovati. (1. Mojz. 6:1–4, 9) Noe je prav tako vedel, da je  bilo ljudem naročeno, naj imajo otroke in napolnijo zemljo. (1. Mojz. 1:27, 28) Zato je nedvomno razumel, da so spolni odnosi med ženskami in utelešenimi duhovi nenaravni in napačni. To dejstvo je postalo še bolj očitno, ko so se v teh zvezah rodili neobičajni potomci. Čez čas je Bog posvaril Noeta, da bo na zemljo poslal potop. Noe je verjel temu svarilu, zato je zgradil barko, in tako rešil svojo družino. (Heb. 11:7)

9., 10. Kako lahko posnemamo Noetovo vero?

9 Kako lahko razvijamo vero, kakršno je imel Noe? Pomembno je, da marljivo preučujemo Božjo Besedo, si naučeno vzamemo k srcu in dovolimo, da nas pridobljeno spoznanje oblikuje in vodi. (1. Pet. 1:13–15) Vera in Božja modrost nas bosta nato ščitili pred Satanovimi zvitimi nakanami in pred hudobnim duhom sveta. (2. Kor. 2:11) Ta duh spodbuja k ljubezni do nasilja in nemorale. Prav tako ljudi sili k temu, da se osredotočajo na želje mesa. (1. Jan. 2:15, 16) Duhovno šibke lahko celo navaja k temu, da se ne menijo za dokaze, da je Božji veliki dan blizu. Bodi pozoren, da se Jezus, ko je primerjal naš čas z Noetovim, ni osredotočil na nasilje ali nemoralo, ampak na nevarnost, da bi duhovno otopeli. (Beri Matej 24:36–39.)

10 Vprašaj se: »Ali s svojim življenjem kažem, da zares poznam Jehova? Ali me moja vera žene k temu, da ne le živim v skladu z Božjimi pravičnimi merili, ampak jih tudi razglašam?« Naj tvoj odgovor pokaže, da tudi ti hodiš s pravim Bogom.

DANIEL JE BOŽJO MODROST KAZAL V POGANSKEM BABILONU

11. a) Kaj nam dejstvo, da je bil Daniel že v mladosti vdan Bogu, pove glede njegove vzgoje? b) Katere Danielove lastnosti bi rad posnemal?

11 Kako si je Daniel pridobil spoznanje o Jehovu? Za dober pouk so očitno poskrbeli njegovi starši, ki so ga naučili ljubiti Jehova in Njegovo napisano Besedo. In Daniel je to ljubezen ohranil celo svoje življenje. Tudi v starosti je še vedno skrbno preiskoval Svete spise. (Dan. 9:1, 2) To, kako dobro je Daniel poznal Boga, med drugim njegovo ravnanje z Izraelci, se čudovito zrcali v prerokovi ponižni in iskreni molitvi, ki je zapisana v Danielu 9:3–19. Zakaj si ne bi vzel nekaj časa, da bi to molitev prebral in o njej poglobljeno premišljeval? Pri tem bodi posebej pozoren, kaj ti pove o Danielu kot osebi.

12.–14. a) Kako je Daniel pokazal Božjo modrost? b) Kako je bil Daniel blagoslovljen, ker je bil pogumno zvestovdan Bogu?

12 Kako je Danielu koristilo točno spoznanje o Bogu? Za zveste Jude je bilo življenje v poganskem Babilonu polno velikih izzivov. Jehova je na primer Judom naročil: »Iščite miru mestu, v katero sem vas pregnal.« (Jer. 29:7) Obenem pa je zahteval, da so vdani samo njemu. (2. Mojz. 34:14) Kaj je Danielu pomagalo uravnovesiti obe zahtevi? Pomagala mu je Božja modrost, tako da je razumel načelo relativne podrejenosti posvetnim oblastem. Stoletja kasneje je Jezus učil isto načelo. (Luk. 20:25)

13 Razmisli o tem, kaj je Daniel storil, ko je bilo z uradno odredbo za 30 dni prepovedano moliti h kateremu koli bogu ali človeku razen h kralju. (Beri Daniel 6:7–10.) Daniel bi se lahko izgovarjal: »Saj je samo 30 dni!« Toda ni dovolil, da bi ga kraljev odlok oprostil dolžnosti, ki so mu jih nalagali Sveti spisi. Molil bi lahko seveda nevpadljivo, tako da ga drugi ne bi opazili. Vendar je vedel, da so dobro poznali njegovo dnevno navado. Zato se je odločil, da ne bo dajal niti vtisa, da je nehal častiti  Jehova, čeprav je s tem tvegal svoje življenje.

14 Jehova je Daniela za njegovo odločitev, s katero je pokazal zvestovdanost in pogum, blagoslovil tako, da ga je čudežno rešil pred kruto smrtjo. Pravzaprav se je zaradi tega, kako se je vse skupaj izšlo, čudovito pričevalo o Jehovu po celotnem medo-perzijskem imperiju! (Dan. 6:25–27)

15. Kako lahko razvijamo vero, kakršno je imel Daniel?

15 Kako lahko razvijamo vero, kakršno je imel Daniel? Za močno vero je poleg branja Božje Besede pomembno tudi, da dojamemo pomen tega, kar smo prebrali. (Mat. 13:23) Na stvari želimo gledati tako kakor Jehova. To med drugim pomeni, da moramo razumeti svetopisemska načela. Zato moramo o prebranem poglobljeno premišljevati. Prav tako je pomembno, da redno in iskreno molimo, še posebej takrat, ko se spoprijemamo s preizkušnjami ali drugimi težavnimi razmerami. Ko v veri molimo za modrost in moč, nam ju bo Jehova velikodušno dal. (Jak. 1:5)

JOB JE UPOŠTEVAL BOŽJA NAČELA V DOBRIH IN SLABIH ČASIH

16., 17. Kako si je Job pridobil točno spoznanje o Bogu?

16 Kako si je Job pridobil spoznanje o Jehovu? Job ni bil Izraelec. Bil pa je daljni sorodnik Abrahama, Izaka in Jakoba, katerim je Jehova razkril podrobnosti o sebi in svojem namenu s človeštvom. Ne vemo sicer kako, toda Job je izvedel veliko teh dragocenih resnic. (Job 23:12) Rekel je: »Moje uho je slišalo o tebi.« (Job 42:5) Še več, Jehova sam je povedal, da je Job o njem govoril resnico. (Job 42:7, 8)

Naša vera se krepi, ko vidimo Božje nevidne lastnosti v vidnem stvarstvu. (Glej odstavek 17.)

17 Poleg tega je Job veliko Božjih nevidnih lastnosti videl v vidnem stvarstvu. (Job 12:7–9, 13) Kasneje sta Elihu in Jehova s primeri iz stvarstva Joba spomnila na to, kako je človek nepomemben v primerjavi z Božjo veličino. (Job 37:14; 38:1–4) Jehovove besede so se dotaknile Jobovega srca, saj je Bogu ponižno dejal: »Spoznal sem, da lahko narediš vse in da zate ni nobena zamisel neuresničljiva. Zato [. . .] se kesam v prahu in pepelu.« (Job 42:2, 6)

18., 19. Kako vse je Job pokazal, da zares pozna Jehova?

 18 Kako je Jobu koristilo točno spoznanje o Bogu? Job je izredno dobro razumel Božja načela. Jehova je zares poznal in je v skladu s tem spoznanjem tudi ravnal. Razmisli o naslednjem: Job je vedel, da ne more trditi, da ljubi Boga, hkrati pa neprijazno ravnati s svojim bližnjim. (Job 6:14) Ni se poviševal nad druge, ampak je bratsko skrb izkazoval vsem, tako bogatim kot revnim. »Ali ni tisti, ki me je ustvaril v materinem telesu, naredil tudi njega?« je vprašal. (Job 31:13–22) Job očitno pred preizkušnjo ni dovolil, da bi mu ugled in bogastvo popačila pogled nase in na druge. Kakšno nasprotje številnim vplivnim in bogatim ljudem v današnjem svetu!

19 Job je zavračal vse oblike malikovalstva – celo v svojem srcu. Vedel je, da bi s krivim čaščenjem, tudi z vdanostjo gmotnemu bogastvu, zatajil »pravega Boga, ki je zgoraj«. (Beri Job 31:24–28.) Na zakonsko ureditev je gledal kot na sveto zvezo med moškim in žensko. Celo s svojimi očmi je sklenil zavezo, da ne bo nemoralno pogledoval device. (Job 31:1) Imej v mislih, da je v tistem času Bog dopuščal poligamijo. Zato bi si Job lahko vzel še eno ženo, če bi to želel. * Vendar mu je bila očitno za zgled zakonska ureditev, ki jo je Bog vpeljal v Edenu, in po tem zgledu je tudi živel. (1. Mojz. 2:18, 24) Približno 1600 let kasneje je Jezus Kristus svoje poslušalce učil, naj upoštevajo ista pravična načela glede zakonske zveze in spolne morale. (Mat. 5:28; 19:4, 5)

20. Kako nam točno spoznanje o Jehovu in njegovih merilih pomaga, da izberemo dobro družbo in koristno razvedrilo?

20 Kako lahko razvijamo vero, kakršno je imel Job? Kot smo že rekli, pomembno je, da imamo točno spoznanje o Jehovu in pustimo, da nas to spoznanje vodi na vseh področjih v življenju. Na primer, psalmist David je napisal, da Jehova sovraži »tistega, ki ima rad nasilje«. Opozoril je tudi pred druženjem »z ljudmi, ki varajo«. (Beri Psalm 11:5; 26:4.) Kaj iz omenjenih vrstic odkriješ o tem, kako Bog razmišlja? Kako naj bi takšen uvid v Božje razmišljanje vplival na to, čemu daješ prednost v življenju, kako uporabljaš internet ter kakšno družbo in razvedrilo si izbiraš? Odgovor ti lahko pomaga ugotoviti, kako dobro poznaš Jehova. Da bi v današnjem zapletenem in pokvarjenem svetu ostali brezgrajni, moramo šolati svojo »zmožnost zaznavanja«, tako da lahko razlikujemo ne samo med pravilnim in napačnim, ampak tudi med modrim in nemodrim. (Heb. 5:14; Efež. 5:15)

21. Kaj nam bo pomagalo, da bomo razumeli vse, kar je potrebno, da bi ugajali našemu nebeškemu Očetu?

21 Noe, Daniel in Job so Jehova iskali z vsem srcem, zato se jim je Jehova pustil najti. Pomagal jim je, da so razumeli vse, kar je potrebno, da so mu ugajali. Tako so postali zgled pravičnosti in v življenju so bili zares uspešni. (Ps. 1:1–3) Vprašaj se: »Ali poznam Jehova tako dobro, kakor so ga Noe, Daniel in Job?« Pravzaprav ga lahko zaradi vse močnejše duhovne luči še bolje poznaš! (Preg. 4:18) Zato globoko koplji po Božji Besedi. O njej poglobljeno premišljuj. In moli za svetega duha. Potem se boš še bolj zbližal s svojim nebeškim Očetom. Tako boš v današnjem brezbožnem svetu ravnal z uvidom in modrostjo. (Preg. 2:4–7)

^ odst. 5 Noetov pradedek Enoh je prav tako »hodil s pravim Bogom«. Vendar »ga je Bog vzel« 69 let pred Noetovim rojstvom. (1. Mojz. 5:23, 24)

^ odst. 19 Enako bi lahko rekli za Noeta. Imel je samo eno ženo, čeprav je do poligamije prišlo kmalu po uporu v Edenu. (1. Mojz. 4:19)