Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Februar 2017

Jehovov namen se bo izpolnil!

Jehovov namen se bo izpolnil!

Govoril sem in bom to tudi naredil. Kar sem se namenil, bom tudi storil. (IZA. 46:11)

PESMI: 147, 149

1., 2. a) Kaj nam je Jehova razkril? b) Katero zagotovilo najdemo v Izaiju 46:10, 11 in 55:11?

PRVE besede, ki so zapisane v Svetem pismu, so sicer enostavne, a tehtne: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojz. 1:1) Res je, da bolj malo razumemo vse to, kar je Bog naredil, kot na primer vesolje, svetlobo in gravitacijo. Poleg tega lahko vidimo le drobec vesolja. (Prid. 3:11) Toda Jehova nam je razkril svoj namen, ki ga ima z zemljo in človeštvom. Zemlja naj bi bila popoln dom za moškega in žensko, ki sta bila ustvarjena po Božji podobi. (1. Mojz. 1:26) Jehova naj bi bil njun oče, onadva pa njegova otroka.

2 Kot je pojasnjeno v tretjem poglavju Prve Mojzesove knjige, je nekdo želel Jehovov namen preprečiti. (1. Mojz. 3:1–7) Vendar ta izziv nikakor ni bil nepremostljiv. Jehovu se nihče ne more postaviti po robu. (Iza. 46:10, 11; 55:11) Zato smo lahko prepričani, da se bo Jehovov prvotni namen izpolnil ob ravno pravem času!

3. a) Katere resnice so bistvene za naše razumevanje svetopisemskega sporočila? b) Zakaj sedaj ponovno pregledujemo te nauke? c) Katera vprašanja bomo pregledali?

3 Nedvomno vsi dobro poznamo svetopisemske resnice o Božjem namenu z zemljo in človeštvom ter o osrednji vlogi,  ki jo ima Jezus Kristus pri izpolnjevanju Božjega namena. Te resnice so bistvenega pomena in so verjetno ene izmed prvih, ki smo se jih naučili, ko smo začeli preučevati Božjo Besedo. Zato želimo pomagati iskrenim ljudem, da se seznanijo s temi pomembnimi nauki. V tem obdobju, ko v občinah pregledujemo ta članek, si prizadevamo povabiti čim več ljudi na slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. (Luk. 22:19, 20) Tisti, ki bodo prišli, se bodo o Božjem namenu veliko naučili. Zato je v teh nekaj dnevih pred spominsko slovesnostjo pravi čas, da razmislimo o določnih vprašanjih, s katerimi lahko glede tega pomembnega dogodka vzbudimo zanimanje pri naših biblijskih učencih in drugih iskrenih posameznikih. Pregledali bomo tri vprašanja: Kakšen je bil Božji prvotni namen z zemljo in človeštvom? Kaj je šlo narobe? In zakaj je Jezusova odkupna žrtev ključ, ki odpira vrata izpolnitvi Božjega namena?

KAKŠEN JE BIL STVARNIKOV PRVOTNI NAMEN?

4. Kako stvarstvo razglaša Jehovovo slavo?

4 Jehova je stvarnik, ki vzbuja strahospoštovanje. Vse, kar ustvari, ustreza najvišjim merilom. (1. Mojz. 1:31; Jer. 10:12) Kaj se lahko naučimo iz lepote in reda, ki sta razvidna iz stvarstva? Ko opazujemo stvarstvo, smo prevzeti nad tem, kako je vse, kar je Jehova naredil, bodisi majhno ali veliko, ustvarjeno za koristen namen. Le kdo ne bi občudoval zapletenosti človeške celice, nežnosti novorojenčka ali lepote čudovitega sončnega zahoda? Vse te stvaritve občudujemo, saj imamo prirojen občutek za to, kar je resnično lepo. (Beri Psalm 19:1; 104:24.)

5. Kako Jehova skrbi za to, da vse njegovo stvarstvo deluje v harmoniji?

5 Iz stvarstva je razvidno, da je Jehova ljubeče postavil omejitve. Poskrbel je tako za naravne kot za moralne zakone, zato da bi vse delovalo skladno. (Ps. 19:7–9) Potemtakem ima vse v vesolju svoje mesto in nalogo, in sicer skladno z vlogo, ki jo ima v Božjem namenu. Jehova je postavil merila glede tega, kako naj bi njegovo stvarstvo usklajeno delovalo. Tako na primer zakon težnosti zadržuje atmosfero v bližini Zemlje, uravnava plimovanje in vpliva na morja ter prispeva k fizikalnemu redu, ki je bistven za življenje na Zemlji. Vse stvarstvo, tudi ljudje, se giblje in deluje znotraj teh meja. Jasno je, da red v stvarstvu dokazuje, da ima Bog namen z našim planetom in človeštvom. Ali bi lahko na oznanjevanju usmerili pozornost na Tistega, ki je vzpostavil ta presunljivi red? (Raz. 4:11)

6., 7. Katere darove je Jehova med drugim dal Adamu in Evi?

6 Jehova je človeštvu namenil večno življenje na zemlji. (1. Mojz. 1:28; Ps. 37:29) Adamu in Evi je velikodušno dal raznovrstne dragocene darove, ki so jima omogočali uživati življenje. (Beri Jakob 1:17.) Dal jima je svobodno voljo, sposobnost razmišljanja ter zmožnost, da izkazujeta ljubezen in se veselita prijateljstva. Stvarnik je govoril z Adamom in ga poučil, kako lahko pokaže, da mu je poslušen. Poleg tega se je Adam učil, kako poskrbeti za svoje potrebe ter kako skrbeti za živali in zemljo. (1. Mojz. 2:15–17, 19, 20) Jehova je Adama in Evo ustvaril tudi z različnimi čuti, in sicer z okusom, tipom, vidom, sluhom in vohom. Tako sta lahko v polnem pomenu uživala v lepoti in obilju  svojega rajskega doma. Imela sta možnost, da v nedogled uživata v zadovoljujočem delu ter vedno novih dosežkih in odkritjih.

7 Kaj je še bilo del Božjega namena? Jehova je Adama in Evo ustvaril z zmožnostjo, da imata popolne otroke. Bog je imel v mislih, da bi tudi njuni otroci imeli otroke, dokler ne bi človeška družina napolnila celotno zemljo. Želel je, da bi Adam in Eva ter vsi drugi starši za njima imeli radi svoje otroke, tako kot je sam imel rad svoja prva popolna človeška otroka. Zemlja z vsemi svojimi viri naj bi postala njihov trajni dom. (Ps. 115:16)

KAJ JE ŠLO NAROBE?

8. Zakaj je Jehova postavil zakon, zapisan v 1. Mojzesovi 2:16, 17?

8 Stvari se niso takoj iztekle tako, kakor se je Bog namenil. Zakaj ne? Jehova je dal Adamu in Evi preprost zakon, da bi videl, ali priznavata meje svoje svobode. Rekel je: »Od vsakega drevesa v vrtu lahko ješ do sitega. Toda z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl.« (1. Mojz. 2:16, 17) Ta zakon ni bil tak, da ga Adam in Eva ne bi mogla razumeti, niti ni bil tako težak, da ga ne bi mogla ubogati. Navsezadnje sta imela na razpolago več hrane, kot sta jo lahko pojedla.

9., 10. a) Česa je Satan obtožil Jehova? b) Kaj sta se Adam in Eva odločila? (Glej sliko pri naslovu.)

9 Satan Hudič je po kači ukanil Evo, da je bila neposlušna svojemu Očetu, Jehovu. (Beri 1. Mojzesova 3:1–5; Raz. 12:9.) Iz dejstva, da Božjima človeškima otrokoma ni bilo dovoljeno jesti »od vseh dreves v vrtu«, je naredil sporno vprašanje. Bilo je, kot da bi jima rekel: »Torej ne smeta delati, kar hočeta?« Nato je izrekel nesramno laž: »Ne, ne bosta umrla.« Zatem je skušal prepričati Evo, da ji ni treba poslušati Boga. Rekel ji je: »Bog namreč ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla od njega, odprle oči.« Satan je namigoval, da Jehova noče, da jesta ta sad, saj bi ju ta razsvetlil. Poleg tega je izrekel še naslednjo lažno obljubo: »Postala [bi] kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.«

10 Zdaj sta bila Adam in Eva pred odločitvijo. Ali bosta ubogala Jehova ali pa poslušala kačo? Odločila sta se, da ne bosta ubogala Boga. S tem sta se pridružila Satanovemu uporu. Zavrnila sta Jehova kot svojega očeta in se odrekla varnosti, ki sta je bila deležna pod njegovo zaščitniško vlado. (1. Mojz. 3:6–13)

11. Zakaj Jehova ne trpi uporništva?

11 Adam in Eva sta, zato ker sta se uprla Jehovu, izgubila svojo popolnost. Še več, zaradi upora sta se odtujila od Jehova, saj so njegove oči »preveč čiste, da bi gledal to, kar je slabo«. To pomeni, da Jehova ne more gledati oziroma trpeti krivice. (Hab. 1:13) Če bi trpel krivico, bi bila ogrožena dobrobit vseh živih bitij tako v nebesih kot na zemlji. Predvsem pa bi se, če Bog ne bi ničesar ukrenil glede greha, storjenega v Edenu, podvomilo, ali je sploh vreden zaupanja. Toda Jehova je zvest svojim lastnim merilom in jih nikoli ne krši. (Ps. 119:142) Zato svobodna volja Adamu in Evi ni dajala pravice, da lahko prezirata Božji zakon. Zaradi upora proti Jehovu sta umrla in se povrnila  v prah, iz katerega sta bila ustvarjena. (1. Mojz. 3:19)

12. Kaj se je zgodilo Adamovim otrokom?

12 Ker sta Adam in Eva jedla prepovedani sad, nista mogla več biti del Božje vesoljne družine. Bog ju je izgnal iz Edena in vanj se nikoli več nista mogla vrniti. (1. Mojz. 3:23, 24) S tem ju je Jehova upravičeno prepustil posledicam njune odločitve. (Beri 5. Mojzesova 32:4, 5.) Človek ni bil več popoln, zato ni mogel brezhibno odsevati Božjih lastnosti. Adam ni le izgubil čudovite prihodnosti zase, ampak je poleg tega na svoje otroke prenesel nepopolnost, greh in smrt. (Rim. 5:12) Svoje potomce je prikrajšal za obet večnega življenja. Poleg tega Adam in Eva nista mogla imeti popolnega otroka, niti ga ni mogel imeti nobeden od njunih potomcev. Satanu Hudiču je uspelo odvrniti Adama in Evo od Boga in še dandanes vztrajno zapeljuje človeštvo. (Jan. 8:44)

ODKUPNINA PRINESE REŠITEV

13. Kaj Jehova želi za človeštvo?

13 Kljub vsemu, kar se je zgodilo, ima Bog rad ljudi. Čeprav sta se Adam in Eva uprla, Jehova želi, da bi bilo človeštvo z njim v dobrem odnosu. Ne želi, da bi kdo umrl. (2. Pet. 3:9) Zato je takoj po uporu priskrbel vse potrebno, da bi ljudje spet prišli v prijateljski odnos z njim, obenem pa je upošteval svoja pravična merila. Kako mu je to uspelo?

14. a) Kaj je glede na besede iz Janeza 3:16 Bog priskrbel, da bi ljudje lahko obnovili prijateljski odnos z njim? b) Katero vprašanje lahko pregledamo s tistimi, ki pokažejo zanimanje?

14 Beri Janez 3:16. Nekateri, ki jih povabimo na spominsko slovesnost, morda poznajo ta stavek. Toda vprašanje je: Kako je zaradi Jezusove žrtve mogoče večno življenje? Akcija z vabili na spominsko slovesnost, sama spominska slovesnost in to, da kasneje obiščemo tiste, ki so prišli na ta dogodek – vse to nam omogoča, da iskrenim iskalcem resnice pomagamo razumeti odgovor na prej omenjeno pomembno vprašanje. Na takšne morda naredi velik vtis, ko še bolje razumejo, kako se v odkupnini kažeta Jehovova ljubezen in modrost. Kaj pa lahko poudarimo glede odkupnine?

15. V čem se je Jezus razlikoval od Adama?

15 Jehova je priskrbel popolnega človeka, ki je lahko postal odkupitelj. Ta popolni človek je moral biti zvestovdan Jehovu in pripravljen dati svoje življenje za človeštvo, ki je obsojeno na smrt. (Rim. 5:17–19) Jehova je življenje svojega prvega stvarjenja prenesel iz nebes na zemljo. (Jan. 1:14) Tako je Jezus postal popoln človek, enako kakor je bil Adam. Toda v nasprotju z Adamom je Jezus povsem upošteval merila, ki jih je Jehova postavil za popolnega človeka. Niti v skrajnih preizkušnjah ni nikoli grešil ali prekršil katerega od Božjih zakonov.

16. Zakaj je odkupnina tako dragoceno darilo?

16 Jezus je lahko kot popoln človek rešil ljudi greha in smrti, tako da je umrl zanje. Ustrezal je prav vsemu, čemur bi moral Adam – bil je popoln, povsem zvestovdan in poslušen Bogu. (1. Tim. 2:6) Jezus je postal odkupna žrtev in s tem »mnogim«, tako moškim, ženskam in otrokom, odprl pot do večnega življenja. (Mat. 20:28) Odkupnina je prav zares ključ, ki odpira vrata izpolnitvi Božjega prvotnega namena.  (2. Kor. 1:19, 20) Vsem zvestim ljudem daje obet na večno življenje.

JEHOVA JE ODPRL VRATA, DA SE LAHKO VRNEMO

17. Kaj omogoča odkupnina?

17 Jehova je za to, da je priskrbel odkupnino, plačal zelo visoko ceno. (1. Pet. 1:19) Ker so mu ljudje nadvse dragoceni, je bil pripravljen dati svojega edinorojenega Sina, da je ta umrl zanje. (1. Jan. 4:9, 10) V nekem smislu je Jezus prevzel mesto našega prvega človeškega očeta Adama. (1. Kor. 15:45) Jezus nam s tem ni povrnil le življenja, ampak nam je tudi dal možnost, da se navsezadnje vrnemo v Božjo družino. Na podlagi Jezusove žrtve lahko Jehova sprejme ljudi nazaj v svojo družino, ne da bi pri tem poteptal svojo pravičnost. Ali ni prijetno razmišljati o času, ko bo vse zvesto človeštvo znova popolno? Takrat bosta nebeški in zemeljski del Božje družine povsem zedinjena. Vsi bomo v polnem pomenu Božji otroci. (Rim. 8:21)

18. Kdaj bo Jehova postal »vsakemu vse«?

18 Satanov upor ni preprečil, da bi Jehova človeštvu še naprej izkazoval svojo ljubezen, niti ne more preprečiti nepopolnim ljudem, da so zvestovdani Jehovu. Jehova bo po odkupnini, ki jo je priskrbel, vsem svojim otrokom pomagal, da bodo postali povsem pravični. Predstavljaj si, kako bo živeti, ko bo vsak, ki priznava »Sina in veruje vanj, imel večno življenje«. (Jan. 6:40) Jehova bo z veliko ljubeznijo in modrostjo človeško družino privedel do popolnosti, tako kot je to bil njegov prvotni namen. Takrat bo kot naš Oče postal »vsakemu vse«. (1. Kor. 15:28)

19. a) K čemu bi nas morala navajati hvaležnost za odkupnino? (Glej okvir » Iščimo tiste, ki so vredni«.) b) Kateri vidik odkupnine bomo pregledali naslednjič?

19 Hvaležnost za odkupnino bi nas morala navajati k temu, da delamo vse, kar lahko, da bi tudi drugi vedeli za koristi tega neprecenljivega darila. Ljudje morajo izvedeti, da je odkupnina sredstvo, po katerem Jehova vsem ljudem ljubeče ponuja obet večnega življenja. Vendar se je z odkupnino doseglo še veliko več. V naslednjem članku bomo pregledali, kako se Jezusova žrtev dotakne tudi moralnih vprašanj, ki jih je Satan postavil že v edenskem vrtu.