Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  Februar 2017

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Apostol Pavel je napisal, da Jehova »ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj«, kakor lahko prenesemo. (1. Kor. 10:13) Ali to pomeni, da Jehova vnaprej presodi, kaj lahko prenesemo, potem pa izbere preizkušnje, s katerimi se bomo spoprijeli?

Premislimo, kaj bi takšno razmišljanje pomenilo. Neki brat, čigar sin je naredil samomor, je vprašal: »Ali je Jehova vnaprej presodil, da bova z ženo zmožna prenesti sinov samomor? Ali se je to zgodilo, ker se je Bog odločil, da to lahko preneseva?« Ali obstaja tehten razlog za verjetje, da Jehova tako določno vodi dogodke v našem življenju?

Nadaljnji premislek o Pavlovih besedah iz 1. Korinčanom 10:13 nas pripelje do naslednjega sklepa: Nimamo svetopisemskega razloga za verjetje, da Jehova vnaprej presodi, kaj lahko prenesemo, in potem na temelju tega izbere preizkušnje, ki nas bodo doletele. Preglejmo sedaj štiri razloge, zakaj lahko tako sklenemo.

Kot prvo, Jehova je ljudem podaril svobodno voljo. Želi, da sami izberemo, kako bomo živeli. (5. Mojz. 30:19, 20; Joz. 24:15) Če se pravilno odločimo, lahko zaupamo Jehovu, da bo vodil naše korake. (Preg. 16:9) Toda če se napačno odločimo, se bomo morali spoprijeti s posledicami. (Gal. 6:7) Če bi Jehova izbiral, katere preizkušnje naj se zgrnejo na nas, ali nas ne bi s tem pravzaprav prikrajšal za prosto rabo svobodne volje?

Kot drugo, Jehova nas ne ščiti pred »nepredvidenimi dogodki ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Tragične nesreče, morda s hudimi posledicami, se lahko zgodijo, ker smo ob napačnem času na napačnem kraju. Jezus je govoril o tragediji, v kateri je umrlo 18 ljudi, ker je nanje padel stolp, in dal jasno vedeti, da ti ljudje niso umrli, ker bi bila takšna Božja volja. (Luk. 13:1–5) Ali ne bi bilo nespametno razmišljati, da Bog vnaprej določa, kdo bo v naključnih dogodkih preživel in kdo umrl?

Kot tretje, vsak od nas je osebno vpleten v sporno vprašanje glede človekove značajnosti do Boga. Spomnimo se, da je Satan izzval značajnost vseh, ki služijo Jehovu. Trdil je, da v preizkušnjah ne bomo ostali zvestovdani Jehovu. (Job 1:9–11;  2:4; Raz. 12:10) Če bi nas Jehova obvaroval nekaterih preizkušenj, ker bi menil, da jih ne bomo mogli prenesti, bi bilo morda videti, da ima Satan prav, ko trdi, da služimo Bogu iz sebičnosti.

Kot četrto, Jehovu ni treba predvideti vsega, kar se nam zgodi. Če bi Jehova vnaprej izbral preizkušnje, ki naj bi nas doletele, bi to pomenilo, da gotovo ve vse o naši prihodnosti. Toda takšen pogled ni svetopisemski. Bog zagotovo lahko vidi v prihodnost. (Iza. 46:10) Toda Sveto pismo pokaže, da se je odločil, da ne bo vnaprej vedel vseh dogodkov. (1. Mojz. 18:20, 21; 22:12) Tako ohranja ravnovesje med zmožnostjo, da vidi v prihodnost, in tem, da spoštuje našo svobodno voljo. Ali ne bi ravno to pričakovali od Boga, ki ceni našo svobodo in ima svoje lastnosti vedno v popolnem ravnovesju? (5. Mojz. 32:4; 2. Kor. 3:17)

Kako naj bi torej razumeli Pavlove besede »Bog [. . .] ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesete«? Tukaj Pavel opisuje, kaj Jehova naredi, toda ne pred preizkušnjami, ampak med njimi. * Apostolove besede nam zagotavljajo, da nas bo Jehova podpiral, če mu bomo zaupali, ne glede na to, kakšne preizkušnje bi nas doletele v življenju. (Ps. 55:22) Pavlove tolažilne besede slonijo na dveh temeljnih resnicah.

Prvič, vsaka preizkušnja, ki jo doživljamo, je »običajna za ljudi«. Torej so naše preizkušnje povsem običajne za človeka. Takšne preizkušnje lahko prenesemo, če se seveda zanašamo na Boga. (1. Pet. 5:8, 9) V sobesedilu 1. Korinčanom 10:13 Pavel omenja preizkušnje, ki so jih doživeli Izraelci v pustinji. (1. Kor. 10:6–11) Nobena od teh preizkušenj ni bila neobičajna za človeka ali pa takšna, da je zvesti Izraelci ne bi mogli prenesti. Pavel je štirikrat rekel, da so bili »nekateri od njih« neposlušni. Žalostno je, da so nekateri Izraelci popustili napačnim željam, ker se niso zanašali na Boga.

Drugič, »Bog je zvest«. Iz zapisa, kako je Bog ravnal s svojimi služabniki, lahko vidimo, da je bil iz srca dobrotljiv »s tistimi, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi«. (5. Mojz. 7:9) Ta zapis prav tako kaže, da Bog vedno izpolni svoje obljube. (Joz. 23:14) Glede na to, da se je Bog v preteklosti že izkazal za zvestega, lahko tisti, ki ga ljubijo in so mu poslušni, zaupajo, da bo izpolnil dvojno obljubo glede preizkušenj, ki jih morda doživijo: 1. Ne bo dovolil, da bi katera koli preizkušnja postala tako huda, da je ne bi mogli prenesti, in 2. zanje bo »poskrbel [. . .] za izhod iz skušnjave«.

Jehova »nas tolaži v vsaki stiski«.

Kako Jehova poskrbi za izhod za tiste, ki se v preizkušnjah zanašajo nanj? Preizkušnjo bi seveda lahko odstranil. Toda spomnimo se, da je Pavel rekel: »[Jehova] bo poskrbel tudi za izhod iz skušnjave, da jo boste mogli zdržati.« Zato velikokrat naredi »izhod« tako, da priskrbi to, kar potrebujemo, da lahko preizkušnjo uspešno zdržimo. Razmislimo, kako med drugim lahko Jehova za nas poskrbi izhod:

  • On »nas tolaži v vsaki stiski«. (2. Kor. 1:3, 4) Po svoji Besedi, svetem duhu in duhovni hrani, ki jo pripravlja zvesti suženj, lahko pomiri naš um, srce in naša čustva. (Mat. 24:45; Jan. 14:16, pdč. op.; Rim. 15:4)

  • Po svetem duhu nas lahko vodi. (Jan. 14:26) Ko nas doletijo preizkušnje, nas sveti duh lahko spomni na svetopisemske primere in načela, tako da se lahko modro odločimo.

  • Pomaga nam lahko po angelih. (Heb. 1:14)

  • Uporabi lahko naše sovernike, da nam s svojimi besedami in ravnanjem pomagajo in nas krepčajo. (Kol. 4:11)

Kaj lahko zato sklenemo glede pomena Pavlovih besed, zapisanih v 1. Korinčanom 10:13? Jehova ne določa preizkušenj, ki jih imamo. Toda ko nas te doletijo, smo lahko prepričani o naslednjem: Jehova ne bo nikoli dovolil, da bi preizkušnje presegle meje človeške zdržljivosti, če povsem zaupamo vanj. Vedno bo poskrbel za izhod, tako da jih bomo lahko zdržali. To je zares tolažilno!

^ odst. 2 Grška beseda, ki je prevedena s »skušnjava«, lahko pomeni »preizkus, preizkušnja«.