Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

STRAŽNI STOLP (PREUČEVALNA IZDAJA) DECEMBER 2016

Duhovno razmišljanje pomeni življenje in mir

Duhovno razmišljanje pomeni življenje in mir

Tisti, ki živijo po duhu, mislijo na duhovne reči. (RIM. 8:5)

PESMI: 57, 52

1., 2. Zakaj je osmo poglavje Rimljanom še posebej zanimivo za maziljene kristjane?

ALI v povezavi z vsakoletno slovesnostjo v spomin na Jezusovo smrt bereš Rimljanom 8:15–17? Verjetno da. Ta pomembni odlomek razloži, kako kristjani vedo, da so maziljeni – sveti duh pričuje z njihovim duhom. Uvodna vrstica v tem poglavju govori o »tistih, ki so zedinjeni s Kristusom Jezusom«. Toda ali se osmo poglavje Rimljanom nanaša samo na maziljence? Ali pa govori tudi kristjanom, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji?

2 Besedilo v tem poglavju je namenjeno predvsem maziljenim kristjanom. Ti so prejeli »duha« in čakajo »posinovljenja, osvoboditve« iz svojega mesenega telesa. (Rim. 8:23) Da, v prihodnosti bodo Božji sinovi v nebesih. To je mogoče, ker so se krstili in je Bog v njihovo dobro uveljavil odkupnino, jim odpustil grehe in jih razglasil za pravične kot duhovne sinove. (Rim. 3:23–26; 4:25; 8:30)

3. Zakaj lahko sklenemo, da bi moralo osmo poglavje Rimljanom zanimati tudi tiste, ki imajo zemeljsko upanje?

3 Vendar je osmo poglavje Rimljanom prav tako zanimivo za tiste, ki imajo zemeljsko upanje, saj Bog v nekem smislu  nanje gleda kot na pravične. To lahko razberemo iz tega, kar je Pavel predtem napisal v svojem pismu. V četrtem poglavju je razpravljal o Abrahamu. Ta verni mož je živel, še preden je Jehova Izraelcem dal Postavo in veliko prej, preden je Jezus umrl za naše grehe. Kljub temu je Jehova opazil njegovo izjemno vero in ga štel za pravičnega. (Beri Rimljanom 4:20–22.) Jehova lahko podobno šteje za pravične današnje verne kristjane, ki imajo biblijsko upanje, da bodo večno živeli na zemlji. Zato lahko tem kristjanom koristi nasvet, ki je dan pravičnim in je zapisan v osmem poglavju Rimljanom.

4. O katerem vprašanju naj bi razmislili v povezavi z Rimljanom 8:21?

4 V Rimljanom 8:21 najdemo zagotovilo, da bo novi svet gotovo prišel. Ta vrstica obljublja, »da bo tudi sámo stvarstvo rešeno sužnjevanja trohljivosti in bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok«. Vprašanje je: »Ali bomo tam, ali bomo dobili to nagrado?« Ali si prepričan, da jo boš dobil? Nasvet, ki je zapisan v osmem poglavju Rimljanom, ti bo pri tem pomagal.

»MESENO RAZMIŠLJANJE«

5. O kateri resni zadevi je govoril Pavel v Rimljanom 8:4–13?

5 Beri Rimljanom 8:4–13. Osmo poglavje Rimljanom primerja tiste, ki živijo »po mesu«, s tistimi, ki živijo »po duhu«. Nekateri bi morda menili, da opisuje razliko med tistimi, ki niso v resnici, in tistimi, ki so, oziroma med tistimi, ki niso kristjani, in tistimi, ki so. Vendar je Pavel te besede pisal »Božjim ljubljenim, ki so v Rimu, poklicanim za svete«. (Rim. 1:7) Pavel je torej primerjal kristjane, ki živijo po mesu, s kristjani, ki živijo po duhu. V čem so se razlikovali?

6., 7. a) Kako je izraz »meso« med drugim uporabljen v Svetem pismu? b) V katerem pomenu je Pavel uporabil izraz »meso« v Rimljanom 8:4–13?

6 Preglejmo najprej izraz »meso«. Na kaj je Pavel s tem mislil? Sveto pismo izraz »meso« uporablja različno. Včasih se nanaša na meso našega fizičnega telesa. (Rim. 2:28; 1. Kor. 15:39, 50) Pomeni lahko tudi sorodstvo. Jezus je bil »po mesu iz Davidovega semena« in Pavel je na Jude gledal kot na »sorodnike po mesu«. (Rim. 1:3; 9:3)

 7 Vendar iz tega, kar je Pavel zapisal v sedmem poglavju, dobimo namig, kaj je »meso«, omenjeno v Rimljanom 8:4–13. Tam je Pavel življenje »po mesu« povezal z »grešnimi strastmi«, ki so delovale v človekovem telesu. (Rim. 7:5) To pomaga razumeti, kdo so »tisti [. . .], ki živijo po mesu«, za katere je Pavel rekel, da »mislijo na to, kar je meseno«. Govoril je o posameznikih, ki jim kraljujejo njihove želje in nagnjenja, ki jih imajo kot nepopolni, oziroma so nanje osredinjeni. V glavnem so to tisti, ki sledijo svojim hrepenenjem, željam in strastem, najsibo spolnim ali drugim.

8. Zakaj je bilo primerno posvariti celo maziljene kristjane pred življenjem »po mesu«?

8 Vendar se morda sprašujemo, zakaj je Pavel maziljene kristjane opozarjal pred nevarnostjo, da bi živeli »po mesu«. Ali lahko podobna nevarnost danes preti kristjanom, ki jih je Bog sprejel za svoje prijatelje in jih ima za pravične? Žal lahko vsak kristjan začne živeti po grešnem mesu. Na primer, Pavel je napisal, da so nekateri bratje in sestre v Rimu sužnjevali »lastnemu trebuhu« oziroma željam, te pa so lahko bile želje po spolnosti, hrani, pijači ali po čem drugem. Nekateri od teh kristjanov so zapeljevali nedolžne. (Rim. 16:17, 18; Fil. 3:18, 19; Juda 4, 8, 12) Spomnimo se, da je neki brat v Korintu nekaj časa imel »ženo svojega očeta«. (1. Kor. 5:1) Zato je razumljivo, zakaj je Bog po Pavlu posvaril kristjane glede »mesenega razmišljanja«. (Rim. 8:5, 6)

9. Na kaj se Pavlovo svarilo iz Rimljanom 8:6 ne nanaša?

9 To svarilo velja tudi danes. Kristjan bi lahko, potem ko že leta služi Bogu, začel razmišljati meseno. To se ne nanaša na občasno razmišljanje o hrani, zaposlitvi, razvedrilu ali celo romantični ljubezni. Vse te stvari spadajo k življenju običajnega Božjega služabnika. Jezus je užival v hrani in je druge tudi nahranil. Uvidel je potrebo, da jim priskrbi okrepčilo. Pavel pa je pisal o ustreznem mestu, ki ga ima strast oziroma intimnost v zakonski skupnosti.

Ali tvoji pogovori razkrivajo duhovno ali meseno razmišljanje? (Glej odstavka 10, 11.)

10. Kaj vse pomeni izraz »mislijo na« iz Rimljanom 8:5, 6?

10 Kaj je Pavel torej mislil z izrazom »meseno razmišljanje«? Pavel je uporabil  grško besedo, ki pomeni »osrediniti misli ali srce na kaj, uporabiti zmožnost premišljenega načrtovanja, in to s poudarkom na dejanskem stališču [posameznika]«. Tisti, ki živijo po mesu, dovolijo, da njihovo življenjsko pot določa predvsem njihova grešna človeška narava. Neki učenjak glede besed iz Rimljanom 8:5 pravi: »Mislijo na stvari, ki se nanašajo na meso, kar pomeni, da jih to najbolj zanima, nenehno govorijo o tem, se s tem ukvarjajo in to poveličujejo.«

11. O čem bi morda lahko razmislili, ko se vprašamo »Kaj me najbolj zanima?«?

11 Za kristjane v Rimu je bilo primerno, da razmislijo o tem, na kaj so zares osredinjeni v življenju. Ali je možno, da je v njihovem življenju prevladovalo »to, kar je meseno«, oziroma se je vse vrtelo okoli tega? Tudi za nas je primerno, da enako razmislimo glede svojega življenja. Kaj nas najbolj zanima in okrog česa se vrtijo naši pogovori? Za kaj si iz dneva v dan zares prizadevamo? Nekateri morda ugotovijo, da so osredinjeni na okušanje različnih vrst vina, na dekoracijo doma, iskanje novih stilov oblačenja, denarne naložbe, načrtovanje potovanj in podobno. Takšne stvari same po sebi niso napačne, so nekaj običajnega v življenju. Na primer, Jezus je nekoč naredil vino, Pavel pa je Timoteju dejal, naj pije »malo vina«. (1. Tim. 5:23; Jan. 2:3–11) Toda ali sta Jezus in Pavel nenehno govorila o vinu, se ukvarjala z njim in ga poveličevala? Ali je bilo vino njuna strast, nekaj, o čemer sta nenehno govorila? Ne. Kaj pa mi? Kaj nas najbolj zanima v življenju?

12., 13. Zakaj je to, o čem razmišljamo, nekaj resnega?

12 Pomembna je samopreiskava. Zakaj? Pavel je napisal: »Meseno razmišljanje pomeni smrt.« (Rim. 8:6) To je nekaj resnega, gre za duhovno smrt zdaj in dobesedno smrt v prihodnosti. Toda Pavel s tem ni mislil, da bo posameznik, ki začne meseno razmišljati, neizogibno umrl. Človek se lahko spremeni. Razmislimo o nemoralnem moškem v Korintu, ki si je prizadeval »za meso« in je moral biti izobčen. Toda lahko se je spremenil, in to je tudi naredil. Nehal je živeti po mesu in se je vrnil na pravo pot. (2. Kor. 2:6–8)

13 Če se je lahko spremenil ta posameznik, se lahko spremeni tudi kristjan danes, še zlasti tisti, ki v svojem ravnanju po mesu ni zašel tako daleč kakor moški v Korintu. Seveda pa bi moralo Pavlovo svarilo glede tega, kako bi se lahko končalo za človeka, ki meseno razmišlja, kristjane spodbuditi, da naredijo kakršne koli potrebne spremembe!

»DUHOVNO RAZMIŠLJANJE«

14., 15. a) Za katero razmišljanje se lahko odločimo namesto »mesenega razmišljanja«? b) Česa ne pomeni »duhovno razmišljanje«?

14 Apostol je za tem, ko nas je posvaril pred »mesenim razmišljanjem«, dal trdno zagotovilo: »Duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir.« To je zares čudovita nagrada – življenje in mir! Kako pa jo lahko dosežemo?

15 »Duhovno razmišljanje« ne pomeni, da posameznik živi tako rekoč z glavo v oblakih. Ni treba, da neprestano razmišlja in govori samo o Svetem pismu ali o svoji ljubezni do Boga in upanju za prihodnost. Spomnimo se, da so  Pavel in drugi v prvem stoletju, ki so bili Bogu po volji, imeli v mnogo pogledih normalno življenje. Uživali so v hrani in pijači. Številni so se poročili in imeli družino ter delali, da so lahko poskrbeli za svoje potrebe. (Mar. 6:3; 1. Tes. 2:9)

16. Kaj je bilo Pavlu v življenju najpomembnejše?

16 Vendar ti Božji služabniki niso dovolili, da bi bilo njihovo življenje osredinjeno na te običajne reči. Za tem, ko za Pavla izvemo, da je izdeloval šotore, nam zapis odkrije, na kaj se je v življenju osredinjal: redno je oznanjeval in poučeval. (Beri Apostolska dela 18:2–4; 20:20, 21, 34, 35.) In to sta bili dejavnosti, ki ju je priporočal svojim bratom in sestram v Rimu. Res, Pavlovo življenje je bilo osredinjeno na duhovno hrano in duhovne dejavnosti. Rimljani naj bi ga v tem posnemali, in mi prav tako. (Rim. 15:15, 16)

17. Kakšno življenje lahko imamo, če duhovno razmišljamo?

17 Kaj bo rezultat, če bomo ostali osredinjeni na duhovne stvari? Rimljanom 8:6 na to jasno odgovarja: »Duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir.« To pomeni, da dovolimo svetemu duhu, da vpliva na naš um in ga obvladuje, ter da je naš um v harmoniji z Bogom in njegovimi mislimi. Lahko smo prepričani, da bo naše življenje že sedaj zadovoljujoče in smiselno, če se bomo zares osredinjali na »duha«. Končni rezultat pa bo večno življenje, najsibo v nebesih ali na zemlji.

18. Kako občutimo mir, če duhovno razmišljamo?

18 Razmislimo sedaj še o zagotovilu, da »duhovno razmišljanje« pomeni »mir«. Veliko ljudi si prizadeva najti notranji mir. Medtem ko ga obupno iščejo, ga mi že uživamo. To, da imamo takšen mir, se vidi iz tega, da se trudimo biti v miru s člani svoje družine in soverniki v občini. Vsi se dobro zavedamo, da smo nepopolni, tako sami kot tudi naši bratje in sestre. Zaradi tega lahko občasno pride do problemov, in če se to zgodi, smo poučeni, naj upoštevamo Jezusov nasvet, da se spravimo s svojim bratom. (Mat. 5:24) To nam bo lažje storiti, če imamo v mislih, da tudi brat ali sestra služi »Bogu, ki daje mir«. (Rim. 15:33; 16:20)

19. Kateri posebni mir lahko uživamo, če razmišljamo duhovno?

19 Obstaja še en mir, ki je zelo dragocen. »Duhovno razmišljanje« nam prinaša mir z našim Stvarnikom. Izaija je zapisal besede, ki se sicer nanašajo na njegove dni, vendar imajo danes večjo izpolnitev: »Tiste, katerih nagnjenje je neomajno, boš [Jehova] varoval in jim naklanjal trajni mir, ker zaupajo vate.« (Iza. 26:3; beri Rimljanom 5:1.)

20. Zakaj smo hvaležni za nasvete iz osmega poglavja Rimljanom?

20 Zato smo lahko hvaležni za navdihnjene nasvete iz osmega poglavja Rimljanom, pa naj smo maziljeni z duhom ali imamo upanje, da bomo večno živeli v raju na zemlji. Prav tako smo lahko hvaležni za svarilo, naj »meso« ne postane najpomembnejše v našem življenju! Zares vidimo, kako modro je živeti skladno z navdihnjenim zagotovilom: »Duhovno razmišljanje pa pomeni življenje in mir.« Če bomo to delali, bomo dosegli večno nagrado, saj je Pavel zapisal: »Plačilo za greh je namreč smrt, toda dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po Kristusu Jezusu, našem Gospodu.« (Rim. 6:23)