Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  avgust 2017

Ljubezen – dragocena lastnost

Ljubezen – dragocena lastnost

APOSTOL Pavel je po navdihnjenju pisal o devetih lastnostih, ki so plod delovanja svetega duha. (Gal. 5:22, 23) Te lepe lastnosti skupaj tvorijo »sad duha«. * Ta sad je značilnost nove osebnosti. (Kol. 3:10) Podobno kot bo drevo rodilo sad, če se zanj ustrezno skrbi, bo tudi posameznik kazal sad duha, če sveti duh neovirano deluje v njegovem življenju. (Ps. 1:1–3)

Prva lastnost sadu duha, ki jo je Pavel omenil, je dragocena ljubezen. Kako zelo dragocena pa je? Pavel je rekel, da brez ljubezni »ne bi bil nič«. (1. Kor. 13:2) Toda kaj je ljubezen, kako jo lahko razvijamo in jo vsak dan kažemo?

KAKO SE LJUBEZEN KAŽE

Čeprav z besedami ni enostavno pojasniti, kaj je ljubezen, nam Sveto pismo opiše, kako vse se ta lastnost kaže. Na primer, beremo lahko, da je ljubezen »potrpežljiva in prijazna«. Prav tako »se veseli resnice« in »vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži«. Ljubezen zajema tudi močno naklonjenost do drugih ter iskreno zanimanje zanje pa tudi prisrčno navezanost nanje. Po drugi strani se pomanjkanje ljubezni kaže v ljubosumnosti, ošabnosti, nedostojnem vedenju, sebičnosti in nepripravljenosti odpuščati. V nasprotju s takšnimi brezsrčnimi in ničevimi lastnostmi pa ljubezen, ki jo želimo razvijati, »ne išče svojih koristi«. (1. Kor. 13:4–8)

JEHOVA IN JEZUS STA NAJBOLJŠA ZGLEDA LJUBEZNI

»Bog je ljubezen.« Res, Jehova je poosebljena ljubezen. (1. Jan. 4:8) Vsa njegova dela in dejanja pričajo o njegovi ljubezni. Njegov največji izraz ljubezni do človeštva je to, da je na zemljo poslal Jezusa, da bi trpel in umrl za nas. Apostol Janez je rekel: »Božja ljubezen se je na nas razodela s tem, da je Bog svojega edinorojenega Sina odposlal v svet, da bi po njem lahko dobili življenje. Ta ljubezen ni v tem, da bi bili mi ljubili Boga, temveč v tem, da je on ljubil nas in je odposlal svojega Sina kot spravno žrtev za naše grehe.« (1. Jan. 4:9, 10) Zaradi Božje ljubezni so nam lahko odpuščeni grehi, imamo upanje in prejmemo življenje.

Jezus je svojo ljubezen do človeštva pokazal tako, da je bil pripravljen izpolniti Božjo voljo. Pavel je napisal: »[Jezus] doda: ‚Glej! Prišel sem, da izpolnim tvojo voljo.‘ [. . .] Po tej ‚volji‘ smo bili posvečeni z darovanjem telesa Jezusa Kristusa enkrat za vselej.« (Heb. 10:9, 10) Noben človek ne bi mogel pokazati večje ljubezni. Jezus je rekel: »Nihče nima večje ljubezni kakor tisti, ki dá svojo dušo za svoje prijatelje.« (Jan. 15:13) Ali lahko nepopolni ljudje posnemamo ljubezen, ki nam jo kažeta  Jehova in Jezus? Da! Poglejmo, kako lahko to delamo.

»ŽIVITE V LJUBEZNI«

Pavel nam prigovarja: »Posnemajte Boga kakor njegovi ljubljeni otroci in živite v ljubezni, tako kakor je tudi Kristus ljubil vas in samega sebe izročil za vas.« (Efež. 5:1, 2) V ljubezni živimo tako, da to lastnost kažemo na vsakem področju svojega življenja. Takšno ljubezen kažemo z dejanji, ne le z besedami. Janez je napisal: »Otročiči, ne ljubimo v besedi, tudi ne z jezikom, temveč v dejanju in resnici.« (1. Jan. 3:18) Na primer, ljubezen do Boga in bližnjega nas žene, da oznanjujemo »dobro novico o kraljestvu«. (Mat. 24:14; Luk. 10:27) Ljubezen prav tako kažemo, če smo potrpežljivi, prijazni in radi odpuščamo. Zato nam Sveto pismo svetuje: »Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi.« (Kol. 3:13)

Toda takšne pristne ljubezni ne bi smeli zamenjevati s sentimentalnostjo. Na primer, pretirano čustven starš bo morda skušal jokajočega otroka pomiriti tako, da bo zadovoljil vsako njegovo kaprico. Toda starš, ki ima zares rad svojega otroka, je odločen, kadar je to treba. Podobno Jehova, čeprav je ljubezen, disciplinira tistega, katerega ljubi. (Heb. 12:6) Če živimo v ljubezni, bomo tudi mi poskrbeli za ustrezno discipliniranje, ko to zahtevajo okoliščine. (Preg. 3:11, 12) Seveda se moramo takrat zavedati, da smo tudi sami grešni in nagnjeni k neljubečim dejanjem. Torej se moramo v izkazovanju ljubezni na določenih področjih še vsi izboljšati. Kako lahko to naredimo? Preglejmo tri načine.

KAKO LAHKO RAZVIJAMO LJUBEZEN?

Prvič, prosimo Boga za njegovega duha, ki rojeva ljubezen. Jezus je rekel, da Jehova daje »svetega duha tem, ki ga prosijo«. (Luk. 11:13) Če molimo za svetega duha in si prizadevamo živeti »po duhu«, bomo vse bolj ravnali ljubeče. (Gal. 5:16) Če si denimo starešina v krščanski občini, lahko prosiš za svetega duha, da ti bo pomagal drugim ljubeče svetovati na podlagi Svetega pisma. Če pa si starš, lahko prosiš, da ti Božji duh pomaga disciplinirati tvoje otroke, in sicer v ljubezni, ne v jezi.

Drugič, premišljujmo o tem, kako je Jezus kazal ljubezen, tudi ko je bil izzvan. (1. Pet. 2:21, 23) Še posebej pomembno je, da o Kristusovem zgledu razmišljamo takrat, kadar nas kdo prizadene ali pa doživimo kako krivico. Dobro bi se bilo vprašati: »Kaj bi naredil Jezus?« Sestra Leigh je ugotovila, da ji je to vprašanje pomagalo razmisliti, preden je kakor koli ukrepala. Takole pripoveduje: »Nekoč je sodelavka drugim sodelavkam po elektronski pošti poslala sporočilo z negativnimi pripombami o meni in o tem, kako opravljam delo. To me je zelo prizadelo. Toda potem sem se vprašala: ‚Kako lahko pri ravnanju s to sodelavko posnemam Jezusa?‘ Zatem ko sem razmislila, kaj bi naredil Jezus, sem se odločila, da bom zadevo pustila pri miru in da iz tega ne bom delala spornega vprašanja. Kasneje sem izvedela, da so sodelavko mučile resne zdravstvene težave in da je bila pod velikim stresom. Zato sem sklenila, da verjetno ni resno mislila tega, kar je napisala. Razmišljanje o tem, kako je Jezus kazal ljubezen, tudi ko je bil izzvan, mi je pomagalo, da sem sodelavki izkazala podobno ljubezen.« Res, če posnemamo Jezusa, bomo vedno ravnali ljubeče.

Tretjič, razvijajmo požrtvovalno ljubezen, ki je razpoznavni znak pravega krščanstva. (Jan. 13:34, 35) Glede tega nas Sveto pismo spodbuja, naj se trudimo imeti »isto stališče«, kakršno je imel Jezus. S tem da je zapustil nebesa, se je v našo korist »odrekel samemu sebi« in za nas celo umrl. (Fil. 2:5–8) Če bomo posnemali njegovo požrtvovalno  ljubezen, mu bomo v razmišljanju in občutkih vedno bolj podobni, kar nas bo navedlo, da bomo koristi drugih dajali pred svoje lastne. Kako pa nam še koristi, če razvijamo ljubezen?

KORISTI, ČE IZKAZUJEMO LJUBEZEN

Če izkazujemo ljubezen, so koristi zelo velike. Razmislimo o dveh:

Kako nam koristi, ko drugim izkazujemo ljubezen?

  • MEDNARODNA BRATOVŠČINA: Ker imamo radi drug drugega, vemo, da nas bodo bratje in sestre v kateri koli občini po svetu, ki jo morda obiščemo, prisrčno sprejeli. Kakšen blagoslov je biti ljubljen od vseh »bratov po svetu«! (1. Pet. 5:9) Le kje drugje razen med Božjim ljudstvom lahko najdemo takšno ljubezen?

  • MIR: To, da se prenašamo »med seboj v ljubezni«, nam omogoča »živeti v miru«. (Efež. 4:2, 3) Ta mir na lastni koži občutimo na naših občinskih shodih, zborih in zborovanjih. Ali se ne strinjaš, da je takšen miroljuben duh zares edinstven v današnjem razdeljenem svetu? (Ps. 119:165; Iza. 54:13) Če si prizadevamo za mir z drugimi, pokažemo, kako zelo radi jih imamo, s tem pa razveseljujemo našega nebeškega Očeta. (Ps. 133:1–3; Mat. 5:9)

»LJUBEZEN PA IZGRAJUJE«

Pavel je napisal: »Ljubezen pa izgrajuje.« (1. Kor. 8:1) Kaj to pomeni? V trinajstem poglavju svojega prvega pisma Korinčanom, ki je znano tudi kot »himna ljubezni«, je pojasnil, kako ljubezen izgrajuje. Med drugim si ljubezen prizadeva za korist drugega. (1. Kor. 10:24; 13:5) Poleg tega je ljubezen uvidevna, obzirna, potrpežljiva in prijazna, zato izgrajuje naklonjenost v družinah in enotnost v občinah. (Kol. 3:14)

Ljubezen, ki je najdragocenejša in ki najbolj izgrajuje, je naša skupna ljubezen do Boga. Takšna ljubezen združuje ljudi vseh porekel, ras in jezikov v srečno družbo bratov in sester, ki služijo Jehovu »z ramo ob rami«. (Zef. 3:9) Bodimo še naprej odločeni vsak dan kazati to dragoceno lastnost, ki je del sadu Božjega svetega duha.

^ odst. 2 To je prvi članek devetdelnega sklopa člankov, v katerih bomo vsakič pregledali po eno lastnost oziroma vidik sadu duha.