Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako oblečemo novo osebnost in jo na sebi tudi obdržimo

Kako oblečemo novo osebnost in jo na sebi tudi obdržimo

Oblecite si novo osebnost. (KOL. 3:10)

PESMI: 43, 106

1., 2. a) Zakaj je mogoče obleči novo osebnost? b) Katere lastnosti nove osebnosti so zapisane v Kološanom 3:10–14?

V SVETEM PISMU zasledimo izraz »nova osebnost«. (Efež. 4:24; Kol. 3:10) Nanaša se na osebnost, ki je »ustvarjena po Božji volji«. Takšno novo osebnost je mogoče razviti. Zakaj? Zato ker je Jehova ustvaril ljudi po svoji podobi in tako lahko ti odsevajo njegove čudovite lastnosti. (1. Mojz. 1:26, 27; Efež. 5:1)

2 Res je, da težimo k napačnim željam, saj smo od svojih prastaršev podedovali nepopolnost. Morda na nas močno vpliva tudi okolje, v katerem živimo. Toda Jehova nam usmiljeno pomaga, da postanemo ljudje, kakršne si želi. Da bi si še bolj želeli doseči ta cilj, bomo pregledali nekatere lastnosti nove osebnosti, o kateri je po navdihnjenju pisal apostol Pavel. (Beri Kološanom 3:10–14.) Prav tako bomo pregledali, kako lahko te lastnosti kažemo na oznanjevanju.

 »VSI VI STE NAMREČ EDEN«

3. Katera je ena od značilnosti nove osebnosti?

3 Zatem ko nas je apostol Pavel spodbudil, naj si oblečemo novo osebnost, je v nadaljevanju kot njeno izrazito značilnost opisal nepristranskost. Zapisal je: »V kateri ni ne Grka ne Juda, ne obreze ne neobreze, ne tujca ne Skita, ne sužnja ne svobodnega.« * Zakaj v občini ne bi smeli delati razlik zaradi rasne pripadnosti, narodnosti ali družbenega položaja? Zato, ker smo vsi pravi Kristusovi sledilci kot »eden«. (Kol. 3:11; Gal. 3:28)

4. a) Kako morajo Jehovovi služabniki ravnati z drugimi? b) Katere okoliščine lahko ogrozijo krščansko enotnost?

4 Tisti, ki si oblečejo novo osebnost, s sokristjani in drugimi ljudmi ravnajo dostojanstveno, ne glede na njihov družbeni položaj ali raso. (Rim. 2:11) V nekaterih delih sveta je to lahko izziv. Na primer, v Južni Afriki večina Prič še vedno živi na področjih, ki so bila nekoč določena za njihovo raso, najsibo da gre za belska predmestja, črnska naselja ali kraje, kjer so nekdaj morali živeti ljudje mešane rase. Vodstveni organ je želel te brate in sestre spodbuditi, naj se tako rekoč razširijo, zato je oktobra 2013 odobril posebno pripravo, ki bi sovernikom pomagala, da drug drugega bolje spoznajo. (2. Kor. 6:13) Kaj je ta priprava zajemala?

5., 6. a) Kaj je bilo organizirano v neki deželi, da bi se okrepila enotnost med Božjim ljudstvom? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kakšen je bil rezultat?

5 Bratje so organizirali stvari tako, da sta po dve občini različnega jezika ali rase skupaj preživeli nekaj vikendov. Bratje in sestre iz obeh občin so skupaj oznanjevali in obiskovali shode ter si na domu drug drugega izkazovali gostoljubnost. V tem je sodelovalo na stotine občin in podružnični urad je glede te priprave prejel številna dobra poročila, celo od drugih, ki niso Priče. Na primer, neki duhovnik je rekel: »Nisem Priča, toda povem vam, da imate izjemno dobro organizirano oznanjevanje in ne delate razlik med rasami.« Kako je ta priprava vplivala na Priče?

6 Sestra Noma, ki govori koščino, je sprva imela zadržke pred tem, da bi belopolte brate in sestre iz angleške občine povabila v svoj skromni dom. Toda zatem ko je oznanjevala z belopoltimi Pričami in uživala v gostoljubju na njihovem domu, je vzkliknila: »Saj so čisto normalni, tako kot mi!« Ko je bila torej na vrsti njena občina, v kateri govorijo koščino, da gosti angleško govorečo občino, je pripravila obrok in povabila nekatere iz te občine. Med njimi je bil tudi belopolti starešina. Noma je rekla: »Bila sem prevzeta nad tem, da je bil pripravljen sedeti na plastični gajbici.« Zaradi takšnega druženja so številni bratje in sestre sklenili in še vedno sklepajo nova prijateljstva. Odločeni so, da še naprej spoznavajo tiste, ki so druge rase.

»NAJGLOBLJA SOČUTNOST, PRIJAZNOST«

7. Zakaj moramo biti neprestano sočutni?

7 Vse dokler se Satanov svet ne bo končal, bomo doživljali preizkušnje. Spoprijemamo se z brezposelnostjo, hudimi boleznimi, preganjanjem, naravnimi nesrečami, izgubo imetja zaradi kriminala ali drugimi težavami. Da bi lahko  takrat, ko trpimo ali prenašamo stiske, drug drugega podpirali, moramo biti iskreno sočutni. To, da smo polni najgloblje sočutnosti, nas bo navedlo, da ravnamo prijazno. (Efež. 4:32) Te lastnosti nove osebnosti nam bodo pomagale posnemati Boga in biti drugim v tolažbo. (2. Kor. 1:3, 4)

8. Kaj dobrega lahko dosežemo, če smo do vseh v občini sočutni in prijazni? Povej primer.

8 Kako lahko v svoji občini pokažemo še več pozornosti do tujcev ali do tistih, ki so kakor koli v stiski? S takšnimi posamezniki moramo biti prijatelji in jim pomagati, da uvidijo, da so dragocen del občine. (1. Kor. 12:22, 25) Razmislimo, kaj se je zgodilo Dannykarlu, ki se je s Filipinov preselil na Japonsko. Na delovnem mestu z njim niso ravnali tako lepo kot z domačimi zaposlenimi. Nato je obiskal shod Jehovovih prič. »Skoraj vsi navzoči so bili Japonci,« pravi Dannykarl, »toda prisrčno so me sprejeli, kakor da smo stari znanci.« Prijaznost, ki so mu jo izkazovali bratje in sestre, mu je pomagala, da je duhovno napredoval. Krstil se je in danes služi kot starešina. Sostarešine nanj in na njegovo ženo Jennifer gledajo kot na blagoslov za občino. Zanju pravijo: »Kot pionirja imata zelo preprosto življenje in sta odličen zgled tega, kako najprej iskati Kraljestvo.« (Luk. 12:31)

9., 10. Povej primera, kako smo lahko nagrajeni, če smo na oznanjevanju do drugih sočutni.

9 Ko drugim oznanjujemo sporočilo o Kraljestvu, imamo odlično priložnost, da delamo »dobro vsem«. (Gal. 6:10) Številne Priče si iz sočutja do priseljencev prizadevajo naučiti nov jezik. (1. Kor. 9:23) To vodi do bogatih blagoslovov. Na primer, pionirka Tiffany iz Avstralije se je naučila svahili, da bi pomagala svahilijski občini v Brisbanu. Čeprav se ji ni bilo enostavno naučiti tega jezika, je to obogatilo njeno življenje. Sama pove: »Če želiš vznemirljivo oznanjevanje, potem je služenje v tujejezični občini ravno zate. Je kot potovanje, le da ti ni treba zapustiti mesta. Okusiš našo mednarodno bratovščino in na lastne oči vidiš čudežno enotnost, ki vlada med nami.«

Zakaj kristjani želimo pomagati priseljencem? (Glej odstavek 10.)

10 Razmislimo tudi o primeru družine na Japonskem. Hčerka Sakiko pravi: »V 1990. letih smo na oznanjevanju pogosto srečevali priseljence iz Brazilije. Ko smo jim iz njihovega Svetega pisma v portugalščini pokazali vrstice, kot so Razodetje 21:3, 4 ali Psalm 37:10, 11, 29, so pozorno poslušali in včasih so se jim celo zarosile oči.« Toda sočutje te  družine je šlo še dlje. »Ko smo videli njihovo duhovno lakoto,« pravi Sakiko, »smo se kot družina začeli učiti portugalščine.« Kasneje je ta družina pomagala ustanoviti portugalsko govorečo občino. »Z učenjem portugalščine je bilo veliko dela,« še doda Sakiko, »toda blagoslovi daleč prekašajo ves trud. Jehovu smo zelo hvaležni.« (Beri Apostolska dela 10:34, 35.)

»OBLECITE [. . .] PONIŽNOST«

11., 12. a) Zakaj je tako pomembno, da imamo za to, da si oblečemo novo osebnost, pravi motiv? b) Kaj nam bo pomagalo ostati ponižni?

11 Naš motiv za to, da si oblečemo novo osebnost, mora biti ta, da slavimo Jehova, in ne da bi nas drugi hvalili. Spomnimo se, da je celo nekoč popolno duhovno stvarjenje grešilo, ker si je dovolilo, da je postalo preponosno. (Primerjaj Ezekiel 28:17.) Koliko težje se je grešnim ljudem ogibati neprimernega ponosa in ošabnosti! Vendar ponižnost si je mogoče obleči. Kaj nam bo pri tem pomagalo?

12 Da bi ostali ponižni, si moramo določiti čas, da vsak dan poglobljeno premišljujemo o prebranem iz Božje Besede. (5. Mojz. 17:18–20) Še zlasti je dobro, če razmišljamo o tem, kar je učil Jezus in kako čudovit zgled je dal glede ponižnega služenja. (Mat. 20:28) Jezus je celo umil noge svojim apostolom. (Jan. 13:12–17) Poleg tega moramo redno moliti za Božjega svetega duha, naj nam pomaga upreti se kakršni koli težnji po tem, da bi se imeli za več od drugih. (Gal. 6:3, 4; Fil. 2:3)

13. Kako smo nagrajeni, če smo ponižni?

13 Beri Pregovori 22:4. Ponižnost se zahteva od vseh pravih častilcev in je zelo nagrajena. Če smo ponižni, bomo prispevali k miru in enotnosti v občini. Poleg tega bomo, če razvijamo in krepimo ponižnost, deležni tudi Božje nezaslužene dobrotljivosti. Apostol Peter je rekel: »Vsi pa se v medsebojnih odnosih opašite s ponižnostjo, saj Bog ošabnim nasprotuje, ponižnim pa izkazuje nezasluženo dobrotljivost.« (1. Pet. 5:5)

»OBLECITE [. . .] BLAGOST IN POTRPEŽLJIVOST«

14. Kdo je najboljši zgled blagosti in potrpežljivosti?

14 V današnjem svetu se ljudi, ki so blagi in potrpežljivi, pogosto šteje za šibke. Toda to še zdaleč ne drži! Ti čudoviti lastnosti izvirata od najmočnejše Osebe v vesolju. Bog Jehova je najboljši zgled tega, kaj pomeni biti blag in potrpežljiv. (2. Pet. 3:9) Razmislimo, kako je po angelskih predstavnikih odgovoril Abrahamu in Lotu, ko sta mu ta postavljala vprašanja. (1. Mojz. 18:22–33; 19:18–21) Poleg tega je svojeglav izraelski narod prenašal več kot 1500 let. (Ezek. 33:11)

15. Kako je Jezus dal zgled v blagosti in potrpežljivosti?

15 Jezus je bil »blage narave«. (Mat. 11:29) Bil je zelo potrpežljiv, ko je prenašal pomanjkljivosti svojih sledilcev. Med celotnim služenjem na zemlji je moral prestajati nepravično kritiziranje verskih nasprotnikov. Kljub temu je bil blag in potrpežljiv vse do svoje krivične usmrtitve. Medtem ko je trpel strašne bolečine na mučilnem kolu, je molil k svojemu Očetu, naj odpusti vojakom, ki jim je bilo naročeno, naj ga usmrtijo. Rekel je: »Ne vedo, kaj delajo.« (Luk. 23:34) Kakšen izjemen zgled  blagosti in potrpežljivosti v bolečih in stresnih okoliščinah! (Beri 1. Petrovo 2:21–23.)

16. Kako lahko kažemo blagost in potrpežljivost?

16 Kako lahko kažemo blagost in potrpežljivost? Pavel je omenil enega od načinov, ko je sokristjanom pisal: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi.« (Kol. 3:13) Če želimo ubogati to zapoved, moramo res biti blagi in potrpežljivi. Toda s tem, da odpuščamo, pospešujemo in ohranjamo enotnost v občini.

17. Zakaj sta blagost in potrpežljivost pomembni?

17 To, da si oblečemo blagost in potrpežljivost, za kristjana ni stvar izbire. Je bistvena zahteva za našo rešitev. (Mat. 5:5; Jak. 1:21) In kar je še pomembnejše, z izkazovanjem teh lastnosti častimo Jehova in pomagamo drugim, da upoštevajo svetopisemske nasvete. (Gal. 6:1; 2. Tim. 2:24, 25)

»OBLECITE LJUBEZEN«

18. Kako sta ljubezen in nepristranskost povezani?

18 Vse lastnosti, ki smo jih do sedaj pregledali, so tesno povezane z ljubeznijo. Na primer, učenec Jakob je moral svetovati svojim bratom in sestram, ker so dajali prednost bogatim pred revnimi. Pojasnil je, da s takšnim vedenjem kršijo kraljevo postavo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Nato je še dodal: »Če pa ravnate pristransko, grešite.« (Jak. 2:8, 9) Po drugi strani nas bo ljubezen spodbudila, da ne bomo delali nobenih razlik zaradi izobrazbe, rase ali družbenega položaja. Zares, nepristranskost mora biti več kot le nekaj, kar se vidi navzven. Mora biti pristen del naše osebnosti.

19. Zakaj je pomembno, da si oblečemo ljubezen?

19 Ljubezen je tudi »potrpežljiva in prijazna« in »se ne napihuje«. (1. Kor. 13:4) Da bi svojim bližnjim še naprej oznanjevali sporočilo o Kraljestvu, moramo zares biti potrpežljivi, prijazni in ponižni. (Mat. 28:19) Zaradi teh istih lastnosti tudi lažje shajamo z vsemi brati in sestrami v občini. Kako smo nagrajeni, če kažemo takšno ljubezen? Naše občine so enotne, kar je v čast Jehovu in pritegne posameznike, ki se zanimajo za resnico. Temu primerno se svetopisemski opis nove osebnosti sklene s to pomembno resnico: »Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:14)

OBNAVLJAJMO SE

20. a) Kaj naj bi se vprašali in zakaj? b) Katerega časa se že veselimo?

20 Vsak izmed nas naj bi se vprašal: »Kaj še lahko storim, da si slečem staro osebnost in si je več ne nadenem?« Goreče moramo moliti za Božjo pomoč in si prizadevati, da premagamo kakršno koli miselnost ali navado, zaradi katere ne bi mogli podedovati Božjega kraljestva. (Gal. 5:19–21) Poleg tega naj bi se vprašali: »Ali se obnavljam v sili, ki žene moj um?« (Efež. 4:23, 24) To, da si novo osebnost oblečemo in jo na sebi skušamo obdržati, je za vse kristjane nenehen proces, vse dokler ne bomo v polni meri kazali lastnosti te osebnosti. Zamisli si, kako čudovito bo življenje, ko bo prav vsak človek popolnoma oblečen v novo osebnost!

^ odst. 3 V svetopisemskem času se je na Skite s preziranjem gledalo kot na necivilizirane ljudi.