Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  avgust 2017

Božji mir presega vsako misel

Božji mir presega vsako misel

Božji mir, ki presega vsako misel, bo stražil vaše srce in um. (FIL. 4:7)

PESMI: 76, 141

1., 2. Kateri dogodki v Filipih so vodili do tega, da sta Pavel in Sila pristala v ječi? (Glej sliko pri naslovu.)

URA je okrog polnoči. Misijonarja Pavel in Sila sta v filipski ječi, in sicer v njenem najbolj notranjem predelu. Noge imata tesno vklenjene v klado, hrbet pa ju še vedno boli zaradi ravnokar prejetih udarcev. (Apd. 16:23, 24) Kako hitro se je vse to zgodilo! Drhal ju je brez kakršnega koli opozorila odvlekla na trg in postavila pred sodišče, ki so ga v naglici sklicali. Strgali so oblačila z njiju in ju surovo prešibali. (Apd. 16:16–22) Kakšna krivica! Pavel je bil kot rimski državljan upravičen do ustreznega sojenja. *

2 Ko Pavel sedi v temi, premišljuje o dogodkih tega dne. Razmišlja o ljudeh v Filipih. Za razliko od številnih drugih mest, ki jih je obiskal, v tem mestu nimajo niti judovske sinagoge. Pravzaprav se morajo Judje k čaščenju Boga zbirati zunaj mestnih vrat pri reki. (Apd. 16:13, 14) Ali je to zato, ker v mestu ni niti deset judovskih moških, kolikor je potrebnih za ustanovitev sinagoge? Filipljani so očitno zelo  ponosni na svoje rimsko državljanstvo, četudi je to le delno ali sekundarno. (Apd. 16:21) Ali morda zaradi tega niso niti pomislili, da sta lahko ta Juda, Pavel in Sila, rimska državljana? Kakor koli je že bilo, Pavel in Sila sta zdaj v ječi, in to po krivici.

3. Zakaj je bil Pavel morda zmeden, ko so ga pahnili v ječo, toda kako se je odzval?

3 Pavel morda razmišlja tudi o dogodkih, ki so se zgodili v preteklih nekaj mesecih. Bil je na drugi strani Egejskega morja, v Mali Aziji. Tam mu je sveti duh večkrat zapored preprečil, da bi oznanjeval na določenih področjih. Videti je bilo, kakor če bi ga sveti duh usmerjal nekam drugam. (Apd. 16:6, 7) Toda kam? Ko je bil v Troadi, je v videnju dobil odgovor. Bilo mu je rečeno: »Pridi v Makedonijo.« Potem ko je Pavel dobil tako jasen znak glede Jehovove volje, se je nemudoma odzval na vabilo. (Beri Apostolska dela 16:8–10.) Vendar kaj se je nato zgodilo? Kmalu zatem, ko je prispel v Makedonijo, je končal v ječi! Zakaj je Jehova dovolil, da se mu je to zgodilo? Kako dolgo naj bi ostal v ječi? Morda sta Pavla hudo težili ti vprašanji, toda ni dopustil, da bi mu spodkopali vero in veselje. S Silom je začel moliti in hvaliti Boga s pesmijo. (Apd. 16:25) Božji mir jima je pomiril srce in um.

4., 5. a) Kako so lahko naše okoliščine podobne Pavlovim? b) Kako so se Pavlove okoliščine nepričakovano spremenile?

4 Morda si podobno kakor Pavel že kdaj imel občutek, da si se pustil voditi Božjemu svetemu duhu, vendar se stvari niso izšle tako, kot si pričakoval. Znašel si se pred izzivi ali pa v novih okoliščinah, ki so od tebe zahtevale velikanske spremembe. (Prid. 9:11) Ko se ozreš nazaj, se morda sprašuješ, zakaj je Jehova dovolil, da so se zgodile določene stvari. Da bi dobili odgovor na to, se vrnimo k zgodbi o Pavlu in Silu.

5 Pavel in Sila pojeta hvalnice, nato pa se zvrsti nekaj povsem nepričakovanih dogodkov. Nenadoma nastane silovit potres. Vrata v zaporu se na široko odprejo. Vsem zapornikom se odpnejo spone. Pavel ječarju prepreči, da naredi samomor. Ječar in njegova celotna družina se krstijo. Ko se zdani, mestni oblastniki pošljejo stražnike, da osvobodijo Pavla in Sila. Prosijo ju, naj v miru zapustita mesto. Ko oblastniki spoznajo, da sta rimska državljana in da so naredili veliko napako, osebno pridejo k njima, da bi ju pospremili iz mesta. Toda Pavel in Sila vztrajata, da se najprej poslovita od novokrščene sestre Lidije. Poleg tega izkoristita priložnost in okrepita brate in sestre. (Apd. 16:26–40) Kako hitro se je vse spremenilo!

»PRESEGA VSAKO MISEL«

6. Kaj bomo pregledali?

6 Kaj se naučimo iz teh dogodkov? Jehova lahko naredi kaj nepričakovanega, zato nam ni treba biti zaskrbljeni, ko se spoprijemamo s preizkušnjami. Na Pavla je to, kar se mu je zgodilo, nedvomno naredilo močan vtis, kot je razvidno iz tega, kar je glede zaskrbljenosti in Božjega miru kasneje napisal bratom in sestram v Filipih. Najprej bomo pogledali Pavlove besede, zapisane v Filipljanom 4:6, 7. (Beri.) Nato bomo pregledali še nekatere druge svetopisemske primere tega, kako je  Jehova včasih naredil kaj nepričakovanega. Nazadnje bomo obravnavali, kako nam »Božji mir« lahko pomaga vztrajati s polnim zaupanjem v Jehova.

7. O čem je želel Pavel poučiti brate in sestre v Filipih, ko jim je kasneje napisal pismo, in kaj se lahko naučimo iz njegovih besed?

7 Nedvomno so se bratje in sestre v Filipih ob branju pisma, ki jim ga je napisal Pavel, spomnili, kaj se je apostolu zgodilo in kako nihče od njih ni pričakoval, da bo Jehova ukrepal tako, kot je. O čem jih je želel Pavel poučiti? V bistvu o naslednjem: »Ne bodi zaskrbljen. Moli, in prejel boš Božji mir.« Toda bodi pozoren, da »Božji mir [. . .] presega vsako misel«. Kaj to pomeni? Nekateri prevajalci ta izraz prevajajo kot »presega vse naše sanje« ali »gre preko vseh človekovih načrtov«. Pavel je pravzaprav govoril, da je »Božji mir« čudovitejši od vsega, kar si lahko zamislimo. Četudi torej s človeškega zornega kota morda ne vidimo rešitve za svoje težave, jo Jehova vidi in lahko naredi kaj nepričakovanega. (Beri 2. Petrovo 2:9.)

8., 9. a) Kaj dobrega se je zgodilo, čeprav je Pavel v Filipih doživel krivico? b) Zakaj so lahko kristjani v Filipih povsem zaupali Pavlovim besedam?

8 Ko so kristjani v Filipih razmišljali o tem, kaj vse se je zgodilo v desetih letih od omenjenih dogodkov, jih je to prav gotovo okrepilo. To, kar je Pavel napisal, je bilo res. Resda je Jehova dovolil, da se je zgodila krivica, toda to je nazadnje vodilo do »zagovarjanja in pravnega utrjevanja dobre novice«. (Fil. 1:7) Tamkajšnji mestni oblastniki so verjetno dvakrat razmislili, preden so hoteli kar koli narediti proti novoustanovljeni krščanski občini. Ker je Pavel omenil, da je rimski državljan, je morda zaradi tega njegov popotni tovariš Luka, ki je bil zdravnik, lahko ostal v Filipih, zatem ko sta Pavel in Sila zapustila mesto. Tako je lahko bil v dodatno pomoč novim kristjanom v tem mestu.

9 Ko so bratje in sestre v Filipih brali Pavlovo pismo, so vedeli, da to niso besede nekega akademika, ki bi samo sedel za pisalno mizo. Pavla so doletele hude težave, toda dokazal je, da ima »Božji mir«. Pravzaprav je kristjanom v Filipih pisal, ko je bil v hišnem priporu v Rimu. Kljub temu je bilo očitno, da ima »Božji mir«. (Fil. 1:12–14; 4:7, 11, 22)

»NE BODITE PREVEČ ZASKRBLJENI«

10., 11. Kaj moramo narediti, če smo pretirano zaskrbljeni zaradi kake težave, in kaj je razumno pričakovati?

10 Kaj nam lahko pomaga, da ne bomo preveč zaskrbljeni in da bomo občutili »Božji mir«? Pavlove besede Filipljanom kažejo, da je protistrup za zaskrbljenost molitev. Kadar smo torej zaskrbljeni, moramo svoje skrbi izpovedati v molitvah. (Beri 1. Petrovo 5:6, 7.) Molimo k Jehovu, povsem prepričani, da mu je mar za nas. Molimo k njemu z »zahvaljevanjem« in se pri tem spominjajmo, kako vse nas blagoslavlja. Naše zaupanje vanj se krepi, ko razmišljamo o tem, da je zmožen »storiti neizmerno več od vsega tega, kar prosimo ali kar si zamišljamo«. (Efež. 3:20)

11 Morda smo presenečeni nad tem, kaj Jehova dela za nas osebno, tako kot je bilo to v primeru Pavla in Sila v Filipih. Mogoče ne naredi nič spektakularnega,  toda vedno poskrbi za to, kar potrebujemo. (1. Kor. 10:13) Seveda to ne pomeni, da sedimo križem rok in samo čakamo, da Jehova popravi nastale razmere ali reši našo težavo. V skladu s svojimi molitvami moramo delati. (Rim. 12:11) Tako z dejanji pokažemo, koliko si to, za kar molimo, iskreno želimo, in damo Jehovu nekaj, kar lahko blagoslovi. Obenem pa se moramo zavedati, da Jehova ne omejujejo naše prošnje, načrti in pričakovanja. Včasih nas preseneti s tem, da naredi kaj nepričakovanega. Zato preglejmo nekatere svetopisemske pripovedi, ki okrepijo naše zaupanje v to, da lahko Jehova za nas stori kaj nepričakovanega.

KO JE JEHOVA STORIL KAJ NEPRIČAKOVANEGA

12. a) Kaj je naredil kralj Ezekija, ko mu je grozil asirski kralj Senaherib? b) Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova rešil težavo?

12 Med preiskovanjem Svetega pisma lahko vedno znova najdemo primere tega, da je Jehova naredil kaj nepričakovanega. Kralj Ezekija je živel v času, ko je asirski kralj Senaherib vdrl na Judovo in zavzel vsa utrjena mesta, razen Jeruzalema. (2. kra. 18:1–3, 13) Nato je Senaherib svojo pozornost usmeril na Jeruzalem. Kaj je kralj Ezekija naredil, ko se je znašel pred to neposredno nevarnostjo? Obrnil se je k Jehovu v molitvi in za nasvet prosil njegovega preroka Izaija. (2. kra. 19:5, 15–20) Ezekija je skušal tudi razumno ukrepati in je plačal globo, ki mu jo je Senaherib naložil. (2. kra. 18:14, 15) Nazadnje je naredil vse potrebno, da bi mesto pripravil na dolgo obleganje. (2. krn. 32:2–4) Toda kako so se razmere rešile? Jehova je poslal angela, da je ta v eni noči pobil 185.000 Senaheribovih vojakov. Celo Ezekija ni pričakoval, da se bo zgodilo kaj takega! (2. kra. 19:35)

Kaj se naučimo iz tega, kar se je zgodilo Jožefu? (1. Mojz. 41:42) (Glej odstavek 13.)

13. a) Kaj se naučimo iz tega, kar se je zgodilo Jožefu? b) Kaj nepričakovanega je doživela Abrahamova žena Sara?

13 Razmisli o mladem Jožefu, Jakobovem sinu. Ali si je, medtem ko je bil v jetniški jami v Egiptu, sploh lahko predstavljal, da bo postavljen za drugega najvplivnejšega človeka v deželi oziroma da ga bo Jehova uporabil, da svojo družino reši lakote? (1. Mojz. 40:15; 41:39–43; 50:20) Brez dvoma je to, kar je Jehova storil, preseglo vsa Jožefova pričakovanja. Pomisli tudi na Jožefovo prababico Saro. Ali je ostarela Sara pričakovala, da ji bo Jehova omogočil, da rodi lastnega sina, in ne le da za sina sprejme otroka svoje dekle? Rojstvo Izaka je gotovo preseglo vse, kar si je Sara sploh lahko zamišljala. (1. Mojz. 21:1–3, 6, 7)

14. O čem smo lahko prepričani glede Jehova?

 14 Seveda ne pričakujemo, da bo Jehova čudežno odpravil vse naše težave, preden pride obljubljeni novi svet. Niti ne zahtevamo, da bi se nam v življenju zgodilo kaj spektakularnega. Toda vemo, da je ta isti Bog, ki je na osupljive načine pomagal svojim služabnikom, naš Bog Jehova. (Beri Izaija 43:10–13.) To dejstvo nam pomaga, da mu zaupamo. Vemo, da lahko naredi, kar koli je treba, da nas navda z močjo, tako da povsem izpolnimo njegovo voljo. (2. Kor. 4:7–9) Kaj se naučimo iz teh svetopisemskih pripovedi? Primeri Ezekija, Jožefa in Sare pokažejo, da nam Jehova lahko pomaga premagati kaj, kar se zdi nepremagljivo, če mu ostanemo zvesti.

Jehova nam lahko pomaga premagati kaj, kar se zdi nepremagljivo, če mu ostanemo zvesti.

15. Kaj nam bo pomagalo ohraniti »Božji mir« in zakaj je to mogoče?

15 Kako se lahko spoprimemo z izzivi in obenem ohranimo »Božji mir«? Tako da negujemo dober odnos z našim Bogom Jehovom. Takšen odnos je mogoč samo »po Kristusu Jezusu«, ki je svoje življenje daroval kot odkupno žrtev. Odkupnina je še eno od Jehovovih osupljivih del. Jehova z odkupnino pokriva naše grehe, tako da lahko imamo čisto vest in se mu bližamo. (Jan. 14:6; Jak. 4:8; 1. Pet. 3:21)

STRAŽIL BO NAŠE SRCE IN UM

16. Kaj se bo zgodilo, ko bomo prejeli »Božji mir«? Ponazori.

16 Kaj se bo zgodilo, ko bomo prejeli »Božji mir, ki presega vsako misel«? Sveto pismo odgovarja, da bo ta mir po Kristusu Jezusu stražil naše srce in um. (Fil. 4:7) V izvirnem jeziku je bila beseda za »stražil« vojaški izraz. Nanašala se je na četo vojakov, ki so imeli nalogo stražiti utrjeno mesto. Filipi so bili takšno mesto. Filipljani so lahko ponoči mirno spali, saj so vedeli, da vojaki stražijo mestna vrata. Podobno je takrat, ko imamo »Božji mir«. Naše srce in um sta pomirjena. Vemo, da Jehova skrbi za nas in želi, da smo zares srečni. (1. Pet. 5:10) To vedenje nas straži pred tem, da bi nas premagala zaskrbljenost ali malodušje.

17. Kaj nam bo pomagalo, da bomo med veliko stisko zaupali Jehovu?

17 Kmalu bo človeštvo zajela največja stiska, ki je kdaj doletela svet. (Mat. 24:21, 22) Ne vemo vseh podrobnosti glede tega, kaj bo to pomenilo za vsakogar izmed nas. Toda ni treba, da smo zaradi tega pretirano zaskrbljeni. Čeprav ne vemo vsega, kar bo Jehova naredil, poznamo našega Boga. Na podlagi tega, kar je Jehova naredil v preteklosti, lahko vidimo, da Jehova vedno, ne glede na okoliščine, izpolni to, kar se nameni, in včasih to stori na nepričakovan način. Vsakič, ko Jehova stori kaj takega za nas, lahko na nov način občutimo »Božji mir, ki presega vsako misel«.

^ odst. 1 Očitno je bil tudi Sila rimski državljan. (Apd. 16:37)