Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Stražni stolp – preučevalna izdaja  |  april 2017

Ali se strinjaš z Jehovovim pogledom na pravico?

Ali se strinjaš z Jehovovim pogledom na pravico?

Razglašal bom Jehovovo ime. On je Bog zvestobe, v njem ni nepravičnosti. (5. MOJZ. 32:3, 4)

PESMI: 110, 2

1., 2. a) Katera krivica se je zgodila Nabotu in njegovim sinovom? b) Kateri lastnosti bomo pregledali v tem članku?

ZAMISLI si naslednji prizor. Neki moški je po krivem obtožen hudega kaznivega dejanja. Obsojen je na podlagi krivega pričevanja dveh moških, ki sta poznana kot ničvredneža. Člani njegove družine in prijatelji so gotovo šokirani in obupani. Ljubitelji pravice so zgroženi, ko opazujejo usmrtitev tega nedolžnega človeka in njegovih sinov. To ni izmišljena zgodba. To se je zgodilo zvestemu Jehovovemu služabniku Nabotu, ki je živel med vladanjem Izraelovega kralja Ahaba. (1. kra. 21:11–13; 2. kra. 9:26)

2 V tem članku bomo poleg Nabotovega primera govorili tudi o zvestem starešinu iz krščanske občine v prvem stoletju, ki je ob neki priložnosti naredil resno napako. Iz pregledovanja teh svetopisemskih primerov se bomo naučili, da je ponižnost bistvena, če želimo pokazati, da se strinjamo z Jehovovim občutkom za pravico. Poleg tega  se bomo naučili, kako lahko s tem, da smo pripravljeni odpuščati, kadar v občini opazimo krivico, odsevamo Jehovov pogled na pravico.

IZKRIVLJANJE PRAVICE

3., 4. Kakšen človek je bil Nabot in zakaj ni hotel prodati svojega vinograda kralju Ahabu?

3 Nabot je bil zvest Jehovu, medtem ko je večina Izraelcev posnemala slabi zgled kralja Ahaba in njegove žene, hudobne kraljice Jezabele. Ti Baalovi častilci niso spoštovali Jehova niti njegovih meril. Po drugi strani pa je Nabot cenil svoj odnos z Jehovom celo bolj od svojega življenja.

4 Beri 1. kraljev 21:1–3. Ko je Ahab Nabotu ponudil, da kupi njegov vinograd ali da mu v zameno da boljši vinograd, je Nabot to odklonil. Zakaj? Spoštljivo mu je pojasnil: »Ne morem si zamisliti, da bi ti dal dedno posest svojih praočetov! To ne bi bilo prav v Jehovovih očeh!« Nabot je zavrnil ponudbo zaradi Jehovovega zakona, ki je bil dan Izraelcem in je prepovedoval, da bi posameznik za vedno prodal zemljo, ki je njegova rodovna dediščina. (3. Mojz. 25:23; 4. Mojz. 36:7) Jasno je, da je Nabot na stvari gledal tako kakor Jehova.

5. Kakšno vlogo je imela Jezabela pri umoru Nabota?

5 Žal sta se kralj Ahab in njegova žena na Nabotovo zavrnitev odzvala tako, da sta sprožila niz nezaslišanih dejanj. Da bi Jezabela dobila vinograd za svojega moža, je poskrbela za lažne obtožbe proti Nabotu, kar se je končalo z usmrtitvijo Nabota in njegovih sinov. Kaj je Jehova storil glede te tragične krivice?

BOŽJA PRAVIČNA SODBA

6., 7. Kako je Jehova pokazal, da ljubi pravico, in zakaj je bilo to v tolažbo Nabotovim sorodnikom in prijateljem?

6 Jehova je k Ahabu hitro poslal Elija. Ta je Ahaba po pravici označil za morilca in tatu. Kakšno obsodbo je izrekel Jehova? Ahaba, njegovo ženo in sinove bo doletel enak konec kakor Nabota in njegove sinove. (1. kra. 21:17–25)

7 Čeprav so bili Nabotova družina in prijatelji žalostni zaradi Ahabovega morilskega ravnanja, jih je brez dvoma vsaj nekoliko potolažilo dejstvo, da Jehova ve za to krivico in je za storjeno hudodelstvo hitro izrekel razsodbo. Toda njihova ponižnost in zaupanje v Jehova sta bila verjetno preizkušena, ko so se dogodki nepričakovano zasukali v drugo smer.

8. Kako se je Ahab odzval na Jehovovo obsodbo in kakšen je bil rezultat?

8 Ko je Ahab slišal za Jehovovo obsodbo, »si je raztrgal oblačila in si na telo nadel raševino. Postil se je, spal v raševini in hodil okrog ves potrt.« Ahab se je ponižal! Kakšen je bil rezultat? Jehova je Eliju rekel: »Ker se je ponižal pred menoj, ne bom privedel nesreče v njegovih dneh. Nesrečo bom na njegovo hišo privedel v dneh njegovega sina.« (1. kra. 21:27–29; 2. kra. 10:10, 11, 17) Jehova, »ki preiskuje srca«, je Ahabu izkazal usmiljenje. (Preg. 17:3)

PONIŽNOST JE V ZAŠČITO

9. Kako je bila ponižnost v zaščito Nabotovi družini in prijateljem?

9 Kako je ta odločitev vplivala na tiste, ki so vedeli za Ahabov strašni zločin? Ta navidezni preobrat je morda preizkusil vero Nabotove družine in prijateljev. Če je bilo tako, jih je ponižnost  zaščitila, saj jih je spodbudila, da še naprej zvesto častijo Jehova, prepričani, da njihov Bog ne more ravnati nepravično. (Beri 5. Mojzesova 32:3, 4.) Nabot, njegovi sinovi in njihove družine bodo popolno pravico doživeli, ko bo Jehova obudil pravične. (Job 14:14, 15; Jan. 5:28, 29) Poleg tega ima ponižen posameznik v mislih, da bo Bog »privedel na sodbo vsakršno delo, vse, kar je skrito, da bi videl, ali je dobro ali slabo«. (Prid. 12:14) Da, Jehova pri sprejemanju sodbe upošteva dejavnike, ki jih mi ne poznamo. Tako ponižnost zaščiti nedolžne pred duhovno katastrofo.

10., 11. a) V katerih okoliščinah je lahko naš osebni občutek za pravico preizkušen? b) Kako nas bo ponižnost zaščitila?

10 Kako se boš odzval, če starešine sprejmejo odločitev, ki je ne razumeš ali se z njo morda ne strinjaš? Na primer, kaj boš storil, če ti ali kdo od tvojih dragih izgubi dragoceno teokratično prednost? Kaj, če je izobčen tvoj zakonec, sin ali hči oziroma tesni prijatelj, ti pa se ne strinjaš s to odločitvijo? Kaj pa, če po tvojem mnenju ni prav, da se je prestopniku izkazalo usmiljenje? Takšne okoliščine lahko preizkusijo našo vero v Jehova in njegovo organizacijo. Kako te bo ponižnost zaščitila, če boš  doživel takšno preizkušnjo? Poglejmo dva načina.

Kako se boš odzval, če starešine objavijo odločitev, s katero se ne strinjaš? (Glej odstavka 10, 11.)

11 Kot prvo, če bomo ponižni, bomo priznali, da ne poznamo vseh dejstev. Ne glede na to, koliko poznamo okoliščine, lahko samo Jehova vidi v posameznikovo figurativno srce. (1. Sam. 16:7) To, da se zavedamo te neizpodbitne resnice, nas bo spodbudilo, da bomo ponižni, da bomo priznali svoje omejitve in da bomo prilagodili svoj pogled na zadevo. Kot drugo, ponižnost nam bo pomagala, da bomo podredljivi in potrpežljivi, medtem ko čakamo na Jehova, da popravi kakršno koli resnično krivico. Tako je, kot je napisal modri mož: »Tistim, ki se bojijo pravega Boga, [se bo] dobro godilo [. . .]. Toda hudobnemu se ne bo dobro godilo in ne bo podaljšal svojih dni.« (Prid. 8:12, 13) S ponižnim odzivom gotovo naredimo zase in za vse vpletene veliko dobrega. (Beri 1. Petrovo 5:5.)

KO JE ŠLO ZA HINAVŠČINO

12. Kateri primer bomo sedaj pregledali in zakaj?

12 V prvem stoletju so se kristjani v sirski Antiohiji znašli v okoliščini, ko ni bila preizkušena samo njihova ponižnost, temveč tudi to, ali so pripravljeni odpustiti. Raziščimo ta primer in poglejmo, kako nam bo pomagal preiskati naš pogled na odpuščanje in poglobiti razumevanje glede tega, kako je odpuščanje povezano z Jehovovim pogledom na pravico.

13., 14. Katere prednosti je imel apostol Peter in kako je pokazal pogum?

13 Apostol Peter je bil dobro znan starešina v krščanski občini. Bil je Jezusov osebni prijatelj in zaupane so mu bile pomembne odgovornosti. (Mat. 16:19) Na primer, leta 36 n. št. je imel Peter prednost, da je oznanil dobro novico Korneliju in tistim, ki so bili zbrani v njegovi hiši. To je bilo nekaj posebnega, saj je bil Kornelij neobrezan Nejud. Ko so Kornelij in vsi tisti, ki so bili zbrani v njegovi hiši, prejeli svetega duha, je Peter priznal: »Ali lahko kdo odreče vodo, da se ti, ki so tako kakor mi prejeli svetega duha, ne bi mogli krstiti?« (Apd. 10:47)

14 Leta 49 n. št. so se apostoli in starešine v Jeruzalemu sestali, da bi pretehtali, ali se obreza zahteva od Nejudov, ki se spreobrnejo h krščanstvu. Na tem sestanku je Peter pogumno spregovoril ter spomnil brate, da so pred nekaj leti neobrezani Nejudje prejeli dar, in sicer svetega duha. To, kar je Peter povedal kot očividec, je bilo vodstvenemu organu v prvem stoletju v veliko pomoč pri odločitvi. (Apd. 15:6–11, 13, 14, 28, 29) Verjetno so judovski in nejudovski kristjani cenili, da je Peter tako neustrašno predstavil dejstva. Gotovo ni bilo težko zaupati temu duhovno zrelemu moškemu! (Heb. 13:7)

15. Katero napako je naredil Peter v sirski Antiohiji? (Glej sliko pri naslovu.)

15 Kmalu po tem sestanku leta 49 n. št. je Peter obiskal sirsko Antiohijo. Ko je bil tam, se je brez zadržkov družil z brati in sestrami nejudovskega porekla. Brez dvoma so jim koristile Petrove izkušnje in spoznanje. Toda predstavljajmo si, kako presenečeni in razočarani so bili, ko je Peter kar naenkrat nehal jesti z njimi. Zaradi Petrovega vpliva so se začeli nepravilno vesti tudi drugi judovski člani občine, celo Barnaba. Kaj je navedlo zrelega krščanskega starešina, da je naredil tako resno napako,  zaradi katere bi lahko v občini nastal razkol? In kar je še pomembnejše, kaj se lahko naučimo iz tega primera, kar nam bo v pomoč, če nas prizadenejo besede ali dejanja kakega starešina?

16. Kako je bil Peter korigiran in katera vprašanja se postavljajo?

16 Beri Galačanom 2:11–14. Peter se je ujel v zanko strahu pred človekom. (Preg. 29:25) Bal se je mnenja obrezanih judovskih članov občine v Jeruzalemu, kljub temu da je iz osebnih izkušenj vedel, kako Jehova gleda na stvari. Apostol Pavel, ki je bil leta 49 n. št. prav tako prisoten na sestanku v Jeruzalemu, je v Antiohiji spregovoril s Petrom in razkril njegovo pretvarjanje oziroma hinavsko vedenje. (Apd. 15:12; Gal. 2:13) Kako so se nejudovski kristjani, ki so bili neposredne žrtve Petrove napake, odzvali na krivico? Ali so dovolili, da jih takšno ravnanje spotakne? Ali je Peter zaradi svoje napake izgubil dragocene prednosti?

ODPUŠČAJMO

17. Kako je Petru koristilo Jehovovo odpuščanje?

17 Peter je očitno ponižno sprejel Pavlov opomin. V Svetem pismu nikjer ne piše, da je izgubil svoje prednosti. Pravzaprav je bil kasneje navdihnjen, da je napisal pismi, ki sta nato postali del Svetega pisma. Zanimivo je, da je Peter v svojem drugem pismu Pavla imenoval »naš ljubljeni brat«. (2. Pet. 3:15) Čeprav je bila Petrova resna napaka morda boleča za nejudovske člane občine, je Jezus kot glava občine Petra še naprej uporabljal. (Efež. 1:22) Člani občine so tako imeli priložnost posnemati Jezusa in njegovega Očeta v tem, da so bili pripravljeni odpustiti. Upamo, da se nihče ni spotaknil zaradi napake nepopolnega človeka.

18. V katerih okoliščinah moramo odsevati Jehovov pogled na pravico?

18 Podobno kot v prvem stoletju tudi v današnji krščanski občini ni popolnih starešin, saj »vsi [. . .] velikokrat grešimo«. (Jak. 3:2) To dejstvo morda radi priznamo, toda izziv je, ko smo neposredne žrtve nepopolnosti kakega brata. Ali bomo takrat pokazali, da imamo Jehovov pogled na pravico? Na primer, kako se boš odzval, če starešina izreče opazko, iz katere je razvidno, da goji nekakšne predsodke? Ali se boš spotaknil, če starešina nepremišljeno reče kaj, s čimer te užali ali prizadene? Ali boš hitro sklenil, da ta brat ne ustreza več pogojem za starešina, ali pa boš raje potrpežljivo čakal na Jezusa, glavo občine? Ali se boš potrudil gledati širše, morda tako, da boš razmišljal o številnih letih bratovega zvestega služenja Jehovu? Kaj pa, če brat, ki greši proti tebi, še naprej služi kot starešina ali dobi celo dodatne prednosti? Ali se boš veselil skupaj z njim? S svojo pripravljenostjo odpuščati boš odseval Jehovov pogled na pravico. (Beri Matej 6:14, 15.)

19. Kaj naj bi bili odločeni delati?

19 Tisti, ki ljubijo pravico, hrepenijo po dnevu, ko bo Jehova povsem izbrisal vso krivico, ki jo ljudem povzročata Satan in njegova hudobna stvarnost. (Iza. 65:17) Do takrat pa bodimo odločeni odsevati Jehovov pogled na pravico, tako da ponižno priznamo svoje osebne omejitve in velikodušno odpuščamo tistim, ki grešijo proti nam.