Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Prebudite se!  |  Št. 3, 2017

Enterični živčni sistem (EŽS, prikazan v modrem) je vgrajen v prebavni sistem.

Enterični živčni sistem – vaši »drugi možgani«?

Enterični živčni sistem – vaši »drugi možgani«?

KOLIKO možganov imate? Če je vaš odgovor »ene«, je pravilen. Pa vendar so v vašem telesu še drugi živčni sistemi. Ena nevronska mreža je tako obsežna, da ji nekateri znanstveniki pravijo kar »drugi možgani«. To je enterični živčni sistem (EŽS), ki pa ni v vaši glavi, ampak večinoma v vašem trebuhu.

Da bi telo hrano pretvorilo v gorivo, je potrebna zelo dobra usklajenost in ogromno truda. Zato je povsem ustrezno, da so možgani zasnovani tako, da večino nadzora nad prebavo nekako prenesejo na EŽS.

Čeprav je EŽS veliko preprostejši od možganov, je vseeno zelo kompleksen. EŽS pri ljudeh sestavlja približno od 200 do 600 milijonov nevronov. Ta kompleksna nevronska mreža je vgrajena v prebavni sistem. Znanstveniki menijo, da je živcev, ki so potrebni za opravljanje teh funkcij, preveč, da bi se te lahko odvijale v možganih. V knjigi The Second Brain piše, da »je varnejše in ustreznejše, da [prebavni sistem] skrbi sam zase«.

»KEMIČNA DELAVNICA«

Za prebavo hrane so potrebne različne, zelo natančne kemične mešanice, ki morajo biti proizvedene ob pravem času in dostavljene na pravo mesto. Profesor Gary Mawe prebavni sistem ustrezno opiše kot »kemično delavnico«. Ta kemični proces poteka z osupljivo dovršenostjo. Črevesne stene so na primer obložene s posebnimi celicami. Te delujejo kot kemični detektorji ali okušalni receptorji in prepoznajo kemične elemente v hrani, ki jo jeste. Na podlagi teh podatkov lahko EŽS priskrbi prave prebavne encime za razgradnjo hrane na delce, ki jih telo lahko absorbira. Poleg tega ima EŽS zelo pomembno vlogo pri nadziranju kislosti in drugih kemičnih značilnosti delcev hrane ter pri uravnavanju prebavnih encimov.

Prebavni trakt si predstavljajte kot tekoči trak, ki ga v glavnem upravlja EŽS. Vaši »drugi možgani« skrbijo za to, da se hrana premika po prebavnem sistemu, tako da usmerjajo kontrakcije oziroma krčenje mišic vzdolž stene prebavnega trakta. EŽS po potrebi spreminja moč in pogostost kontrakcij mišic, da bi vse v sistemu delovalo kot po tekočem traku.

EŽS ima prav tako pod nadzorom varnostne funkcije. Povsem mogoče je, da se v hrani, ki jo zaužijete, skrivajo bakterije, ki so lahko za vas škodljive. Zato ni nič čudnega, da je približno od 70 do 80 odstotkov limfocitov, ki predstavljajo bistven del vašega imunskega sistema, prav v vašem trebuhu! Če zaužijete veliko škodljivih organizmov, EŽS zaščiti vaše telo tako, da sproži močne kontrakcije, ki povzročijo bruhanje ali drisko, s čimer se izloči večina strupenih snovi.

DOBRA KOMUNIKACIJA

Čeprav se zdi, da EŽS deluje neodvisno od možganov, ta dva živčna centra med  seboj ves čas komunicirata. EŽS ima na primer pomembno vlogo pri uravnavanju hormonov, ki možganom povedo, kdaj morate jesti in koliko morate pojesti. Živčne celice EŽS pošljejo možganom signale, kdaj ste siti, in če pojeste preveč, morda sprožijo slabost.

Morda ste že pred branjem tega članka sklepali, da obstaja nekakšna komunikacija med vašim prebavnim traktom in vašimi možgani. Ali se vam na primer zdi, da se vam izboljša razpoloženje, če jeste kakšno mastno hrano? Raziskave kažejo, da se to zgodi, ko vam EŽS v možgane pošlje »signale sreče« in s tem sproži verižno reakcijo, ki izboljša vaše počutje. To morda pojasni, zakaj se ljudje, kadar so pod stresom, tolažijo s hrano. Znanstveniki raziskujejo možnost umetne stimulacije EŽS za zdravljenje depresije.

Še en zgled komunikacije med možgani in prebavnim sistemom je občutek, ki se ga ponavadi opisuje kot vozel v želodcu. Ta občutek je lahko posledica tega, da EŽS preusmeri kri iz želodca, kadar možgani doživljajo pritisk ali stres. Druga posledica je lahko slabost, saj med stresom možgani spodbudijo EŽS, da spremeni običajne kontrakcije črevesja. Po mnenju strokovnjakov je ta povezava med možgani in črevesjem tudi podlaga za tako imenovani črevesni instinkt.

Čeprav EŽS v črevesju lahko vzbuja takšne občutke, ne more za vas misliti ali odločati. Drugače povedano, EŽS niso pravi možgani. Ta živčni sistem vam ne more pomagati sestaviti pesmi, izboljšati stanja na vašem bančnem računu ali narediti vaše domače naloge. Vseeno pa ta čudoviti sistem še naprej osuplja znanstvenike s svojo kompleksnostjo, katere večina je verjetno še vedno neodkrita. Ko boste torej naslednjič sedli k obroku, se za trenutek ustavite in razmislite o nadzoru, obdelovanju podatkov, usklajevanju in komunikaciji, skratka o vsem, kar se bo zdaj zdaj začelo odvijati v vašem prebavnem sistemu!