Ali verjamete, da človeštvo lahko reši vse te težave, ki nam kradejo mir in ogrožajo našo varnost in prihodnost? Da bi bila rešitev učinkovita, mora zagotovo odstraniti temeljni vzrok naših težav, in ne le simptome.

Naj ponazorimo: Pacient Tom je zbolel in kasneje umrl. Zakaj je umrl? »Ko so se mu pojavili prvi simptomi, ni nihče pomislil na to, da bi ugotovil njihov temeljni vzrok,« je napisal zdravnik, ki dela v bolnišnici, v katero je prišel Tom malo pred svojo smrtjo. Videti je, da so Tomu zdravniki pred tem samo dali zdravila za boljše počutje.

Ali skušajo ljudje na podoben način rešiti težave tega sveta? Vlade v boju proti kriminalu na primer sprejemajo zakone, nameščajo nadzorne kamere in krepijo policijske sile. Čeprav so ti ukrepi do neke mere učinkoviti, pa se ne dotaknejo temeljnih vzrokov. Konec koncev se v ravnanju ljudi običajno vidi njihovo stališče, prepričanje in želje.

Daniel, ki živi v južnoameriški državi, kjer gospodarstvo propada, pravi: »Nekoč smo imeli normalno življenje. Nismo živeli v strahu pred oboroženimi ropi. Toda danes v državi ni več mesta oziroma vasi, kjer bi bil mir. Ker gospodarstvo propada, lahko vidimo, kakšni so mnogi ljudje v resnici – so pohlepni in ne spoštujejo življenja ali imetja drugih.«

Moški, ki ga bomo poimenovali Elias, je pobegnil z Bližnjega vzhoda zaradi tamkajšnjega spora in kasneje začel preučevati Sveto pismo. Takole pravi: »Mnoge mlade moške iz mojega domačega mesta so njihove družine in politično-verski sistem spodbujali, naj sodelujejo v vojni, da jih bodo potem imeli za junake. Tisti na nasprotni strani so slišali enake spodbude! Zaradi vsega tega sem spoznal, da zaupanje v človeške vladarje na koncu prinese veliko razočaranje.«

V neki stari knjigi modrosti povsem upravičeno piše:

  • »Človekovo srce [se] od mladosti nagiba k slabemu.« (1. Mojzesova 8:21)

  • »Srce je zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse. Kdo ga more razumeti?« (Jeremija 17:9)

  • »Iz srca na primer prihajajo hudobna umovanja, umori, [. . .] nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja.« (Matej 15:19)

Človeštvu ni uspelo odkriti zdravila za škodljive nagibe, ki se skrivajo v nas. Pravzaprav je videti, da so ti nagibi vse slabši, kar se vidi iz težav, omenjenih v prejšnjem članku. (2. Timoteju 3:1–5) Do tega prihaja kljub ogromni količini informacij, ki so danes na voljo, in kljub vedno več načinom komuniciranja! Zakaj nam torej ne uspe spremeniti sveta, tako da bi bil ta miren in varen? Ali od sebe zahtevamo preveč? Ali skušamo narediti to, kar je nemogoče?

ALI SKUŠAMO DOSEČI NEMOGOČE?

Tudi če bi po kakšnem čudežu lahko spremenili škodljive nagibe ljudi, nam še vedno ne bi uspelo spremeniti sveta, da bi bil ta varen kraj za vse. Kaj je razlog za to? Naše človeške omejitve.

 Dejstvo je, da človeku ni »dana oblast, da usmerja svoje korake«. (Jeremija 10:23) Da, ljudje nismo bili ustvarjeni za to, da bi vladali drug drugemu – podobno kot nismo bili ustvarjeni za življenje pod vodo ali v vesolju!

Ljudje nismo bili ustvarjeni za to, da bi vladali drug drugemu – podobno kot nismo bili ustvarjeni za življenje pod vodo.

Razmislite: Ali ljudje na splošno radi vidijo, da jim drugi določajo, kako naj živijo oziroma katere moralne vrednote naj upoštevajo? Ali radi vidijo, da jim drugi govorijo, kako naj gledajo na splav in smrtno kazen ali kako naj vzgajajo svoje otroke? To so le nekatere stvari, ki ljudi razdvajajo. To, kar piše v Svetem pismu, je smiselno, čeprav je morda težko sprejemljivo. Enostavno nismo sposobni vladati drug drugemu oziroma nimamo te pravice. Kam se lahko obrnemo po pomoč?

Najbolj razumno bi bilo, da pomoč poiščemo pri našem Stvarniku. Navsezadnje nas je on ustvaril! V nasprotju s tem, kar menijo nekateri, nas ni pozabil. Pravzaprav se to, da se zanima za nas, vidi v modrosti iz Svetega pisma. Ko razumemo to edinstveno knjigo, bolje razumemo tudi sebe. Prav tako nam postane jasno, zakaj je zgodovina človeštva tako tragična. Vidimo lahko, zakaj se, glede na besede nekega nemškega filozofa, »ljudstva in vlade niso nikoli ničesar naučili iz zgodovine niti niso ravnali po načelih, izpeljanih iz nje«.

MODROST IZ SVETEGA PISMA NAS ŠČITI!

Neki moder moški je nekoč rekel, da se »modrost izkazuje pravična po svojih delih« oziroma rezultatih. (Luka 7:35) En primer te modrosti je zapisan v Psalmu 146:3: »Ne zaupajte dostojanstvenikom niti kateremu koli drugemu človeku, saj pri njem ni rešitve!« Ta koristni nasvet nas lahko ščiti pred lažnimi upi in nestvarnimi pričakovanji. Kenneth, ki živi v severnoameriškem mestu, prežetem z nasiljem, pravi: »Politiki eden za drugim obljubljajo, da bodo izboljšali razmere, ampak to jim ne uspeva. Njihov neuspeh vedno znova dokazuje, da besede, zapisane v Svetem pismu, izžarevajo modrost.«

Daniel, ki smo ga že citirali, je napisal: »Vsak dan sem bolj prepričan, da ljudje ne morejo dobro vladati. [. . .] Denar na bančnem računu ali naložbe še niso zagotovilo za varno prihodnost. Videl sem ljudi, ki so bili zaradi tega zelo razočarani.«

Sveto pismo nas ne le ščiti pred nestvarnimi pričakovanji, ampak nam daje tudi upanje, kot bomo videli v nadaljevanju.