Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Prebudite se!  |  februar 2014

 TEMA Z NASLOVNICE

Kako lahko modro izkoristite svoj čas

Kako lahko modro izkoristite svoj čas

»Če bi le imel več časa!« Kako pogosto rečete kaj takega? V nekem smislu smo glede časa vsi ljudje enaki, saj ga vplivni in bogati nimajo nič več kakor preprosti in revni. Poleg tega ga ne eni ne drugi ne morejo kopičiti. Ko enkrat mine, mine za vedno. Zato je modro, da svoj čas dobro porabljamo. Toda kako? Premislite o štirih korakih, ki mnogim pomagajo, da svoj čas modro izkoristijo.

1. korak: Bodite organizirani

Določite prednostni vrstni red. Sveto pismo nam svetuje, naj ugotovimo, »kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10) Napišite seznam opravil, ki jih morate postoriti, in so bodisi pomembna bodisi nujna ali celo oboje. Pri tem pa imejte v mislih, da to, kar je pomembno (denimo iti po nakupih), morda trenutno ni nujno. In to, kar se vam morda zdi nujno (da ne zamudite svoje najljubše televizijske oddaje), mogoče ni pomembno. *

Mislite vnaprej. »Če se železno orodje skrha in se ga ne nabrusi, človek porabi več moči,« piše v Pridigarju 10:10. Ista vrstica dodaja: »Uspeh se torej skriva v uporabi modrosti.« Kaj je bistvo te vrstice? Če načrtujete vnaprej, je to, kakor da bi nabrusili svoje železno orodje. S tem pa boste svoj čas izkoristili karseda učinkovito. Ne ubadajte se z nepomembnimi opravili, ki vam samo jemljejo čas in energijo, oziroma jih za nekaj časa postavite na stranski tir. Če boste kako opravilo naredili hitreje, kot ste načrtovali, in vam bo tako ostalo nekaj časa, se lotite naslednjega opravila s seznama. Če boste mislili vnaprej, boste bolj učinkoviti, podobno kakor moder delavec, ki nabrusi svoje železno orodje.

Poenostavite si življenje. Naučite se reči ne stvarem, ki niso tako pomembne in vam samo jemljejo čas. Preveč dejavnosti in opravkov vam lahko povzroči nepotreben stres in vas oropa veselja.

 2. korak: Ogibajte se stališč, ki kradejo čas

Odlašanje in neodločnost. »Kdor pazi na veter, ne bo sejal, in kdor gleda na oblake, ne bo žel.« (Pridigar 11:4) Kaj se iz tega naučimo? Odlašanje nam krade tako čas kot tudi učinkovitost. Kmetovalec, ki čaka na popolne okoliščine, morda ne bo nikoli sejal niti žel. Podobno lahko tudi mi zaradi negotovosti v življenju postanemo neodločni. Ali pa mislimo, da moramo zbrati vse pomembne informacije, preden se za kaj odločimo. No, povsem normalno je, da pred pomembnimi odločitvami neko stvar raziščemo in o njej dobro premislimo. V Pregovorih 14:15 piše: »Ostroumni [. . .] pazi na svoje korake.« Toda dejstvo je, da pri mnogih odločitvah ne bomo mogli predvideti vseh okoliščin. (Pridigar 11:6)

Perfekcionizem. »Modrost, ki je od zgoraj [oziroma od Boga], [. . .] je razumna,« piše v Jakobu 3:17. Seveda je pohvalno, če želimo stvari dobro opraviti. Toda včasih imamo morda tako visoka pričakovanja, da smo zaradi tega lahko razočarani in se celo počutimo neuspešne. Kdor se na primer uči tuj jezik, se mora sprijazniti s tem, da bo delal napake. Zavedati se mora, da se bo iz njih nekaj naučil. Perfekcionist se bo verjetno stresel ob misli, da lahko pove kaj narobe. Takšno stališče pa ga bo samo oviralo pri napredku. Koliko boljše je, da smo skromni glede svojih pričakovanj! »Modrost je pri skromnih,« piše v Pregovorih 11:2. Poleg tega se skromen in ponižen človek ne jemlje preveč resno in se ponavadi zna nasmejati samemu sebi.

»Stvari pravzaprav ne plačujete z denarjem. plačujete jih s časom.« (Charles Spezzano, pisatelj in psiholog)

 3. korak: Bodite uravnovešeni in stvarni

Uravnovesite delo in sprostitev. »Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra.« (Pridigar 4:6) Deloholiki se pogosto prikrajšajo za sadove svojih »dveh prgišč truda«. Preprosto jim ne ostane nič časa in energije. Po drugi strani pa se tisti, ki so leni, odločijo za »dve prgišči« počitka in tako zapravljajo dragoceni čas. Sveto pismo nas spodbuja, naj bomo uravnovešeni: marljivo delajmo in uživajmo v sadovih svojega dela. Takšno veselje je »Božji dar«. (Pridigar 5:19)

Vzemite si dovolj časa za spanje. »V miru bom legel in spal,« je rekel neki biblijski pisec. (Psalm 4:8) Večina odraslih mora ponoči spati približno osem ur, zato da bi lahko bila fizično, čustveno in miselno kar najbolj dejavna. Še zlasti glede miselnih sposobnosti je spanje dobro izkoriščen čas, saj pripomore h koncentraciji in izboljša spomin, človek pa se tudi lažje uči. Po drugi strani pa pomanjkanje spanja zavira učenje in prispeva k nesrečam ter delanju napak. Poleg tega je človek tudi bolj razdražljiv.

Postavite si stvarne cilje. »Bolje je gledati z očmi kakor pa hoditi za hrepenenjem svoje duše.« (Pridigar 6:9) Kaj to pomeni? Moder človek ne dovoli, da bi hrepenenje prevzelo nadzor nad njegovim življenjem. Še zlasti tega ne dovoli željam, ki morda niso stvarne ali pa jih je nemogoče zadovoljiti. Zato se ne pusti preslepiti premetenemu oglaševanju ali priložnostim za ugoden kredit. Uči se biti zadovoljen s tem, kar lahko gleda z očmi, torej s tem, kar lahko dejansko doseže.

 4. korak: Naj vas vodijo dobre vrednote

Razmislite o svojih vrednotah. Vrednote, ki jih imate, vam pomagajo presojati, kaj je dobro, pomembno in za kaj se je vredno potruditi. Če bi bilo vaše življenje puščica, bi vaše vrednote usmerjale to puščico. Dobre vrednote vam torej lahko pomagajo, da dajete v življenju prednost rečem, ki so zares pomembne, in da kar najbolje izkoristite svoj čas, in to vsako uro in vsak dan. Kje lahko najdete takšne vrednote? Mnogi za to vzamejo v roke Sveto pismo, saj so ugotovili, da vsebuje izredno modrost. (Pregovori 2:6, 7)

Naj bo ljubezen vaša najpomembnejša vrednota. Ljubezen je »popolna vez«, piše v Kološanom 3:14. Brez ljubezni ne moremo biti zares srečni in se počutiti čustveno varne, še zlasti v družini. Ljudem, ki se ne menijo za to dejstvo, je morda najpomembnejše pehanje za bogastvom ali kariero. Toda takšni ne bodo nikoli zares srečni. Sveto pismo torej povsem upravičeno o ljubezni govori kot o nadvse vzvišeni vrednoti in jo zelo pogosto omenja. (1. Korinčanom 13:1–3; 1. Janezovo 4:8)

Vzemite si čas za svoje duhovne potrebe. Geoff je imel ljubečo ženo, dva vesela otroka, dobre prijatelje in službo reševalca, ki jo je rad opravljal. Vendar je bil pri svojem delu večkrat priča trpljenju in smrti. »Ali nam je res namenjeno takšno življenje?« se je spraševal. Nato je nekega dne prebral nekaj svetopisemske literature, ki so jo izdali Jehovove priče, in dobil zadovoljive odgovore na svoja vprašanja.

Geoff je ženi in otrokoma pojasnil to, kar se je naučil, in tudi oni so se začeli zanimati. Vsa družina je začela preučevati Sveto pismo. To je vsem družinskim članom obogatilo življenje in jim pomagalo, da so čas porabljali veliko bolj modro. S preučevanjem Svetega pisma so si tudi pridobili čudovito upanje na večno življenje v svetu, kjer ne bo ničevosti in trpljenja. (Razodetje 21:3, 4)

Geoffov primer nam prikliče v spomin besede Jezusa Kristusa: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3) Ali ste si pripravljeni vzeti čas za svoje duhovne potrebe? Tako boste svoj čas zagotovo kar najbolje izkoristili, saj si boste pridobili modrost, ki vam bo pomagala, da boste živeli izpopolnjeno prav vsak dan svojega življenja.

^ odst. 5 Glej »20 načinov, kako pridobiti več časa«, v Prebudite se!, april 2010.