Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! NOVEMBER 2013

 TEMA Z NASLOVNICE

Moralne vrednote, ki nas resnično obogatijo

Moralne vrednote, ki nas resnično obogatijo

Christina ni mogla verjeti svojim očem! Pravkar je našla črno plastično vrečko z velikansko vsoto denarja. Za toliko denarja bi morala delati več kot 20 let! In točno je vedela, kdo ga je izgubil. Kaj bi morala storiti? Kaj bi storili vi? Vaš odgovor odseva vaš pogled na poštenost in to, kako pomembna vam je ta vrednota v življenju.

KAJ so vrednote? To so moralna oziroma etična načela, ki jih imamo za pomembna in dobra. Sem spadajo odpuščanje, poštenost, ljubezen, spoštovanje življenja in samoobvladanje. Naše vrednote vplivajo na naše vedenje, prioritete in odnose z drugimi pa tudi na to, kako vzgajamo svoje otroke. Čeprav so moralne vrednote zelo pomembne, so v zatonu.

MORALNI RAZKROJ

Raziskovalci v Združenih državah so leta 2008 intervjuvali na stotine mlajših odraslih o tem, kako gledajo na moralne vrednote. »Zelo žalostno je, da o moralnih vprašanjih praktično ne razmišljajo oziroma se o njih ne pogovarjajo,« je napisal David Brooks v časopisu The New York Times. Glede na raziskavo so bili mladi večinoma mnenja, da sta posilstvo in umor nekaj napačnega, vendar »se z izjemo teh dveh skrajnosti sploh niso spraševali o moralnosti kakega ravnanja, niti o moralnosti takšnih stvari ne, kot so vožnja pod vplivom alkohola, goljufanje v šoli ali varanje partnerja«. Neka mlada ženska je takole dejala: »Ne ukvarjam se prav veliko  s tem, ali je nekaj prav ali narobe.« Mnogi so mnenja: »Če se ti nekaj zdi prav, potem to stori. Delaj, kar ti veleva srce.« Ali je takšno razmišljanje pametno?

Človeško srce, ki je sposobno močno ljubiti in sočustvovati, je lahko tudi zvijačno in »v obupu pripravljeno storiti vse«. (Jeremija 17:9) To žalostno dejstvo se odraža v spreminjanju meril po svetu – trendu, ki ga je dolgo tega napovedalo Sveto pismo. »V zadnjih dneh,« piše v tej knjigi, bodo ljudje »ljubili sebe in denar, domišljavi bodo, ošabni«, poleg tega bodo »brez vsakršne naravne naklonjenosti«, »samoobvladanja« in »ljubezni do dobrega. [. . .] Ljubili bodo užitke namesto Boga.« (2. Timoteju 3:1–5)

Zaradi vsega tega svojemu srcu ne bi smeli kar slepo zaupati! Pravzaprav Sveto pismo odkrito pove: »Kdor zaupa svojemu srcu, je neumen.« (Pregovori 28:26) Tako kakor je treba kompas uravnati, da bi pravilno deloval, je treba uravnati tudi srce, in sicer z zdravimi moralnimi vrednotami. Kje pa lahko najdemo takšne vrednote? Mnogi jih poiščejo v Svetem pismu, saj cenijo tako njegovo modrost kot tudi odkritost.

VREDNOTE, KI JIM LAHKO ZAUPAMO

Iz vrednot, ki jih najdemo v Svetem pismu, se vidi, da so bile oblikovane posebej za človeštvo. V nadaljevanju si bomo pogledali le štiri, in sicer ljubezen, prijaznost, radodarnost in poštenost.

Ljubezen.

»Če ste se naučili ljubiti, potem bo sreča gotovo potrkala na vaša vrata,« piše v neki knjigi. (Engineering Happiness—A New Approach for Building a Joyful Life) Jasno je, da ljudje potrebujemo ljubezen. Brez nje ne moremo biti zares srečni.

Kaj pravi Sveto pismo: »Oblecite [si] ljubezen, ker je popolna vez.« (Kološanom 3:14) Isti biblijski pisec je tudi napisal: »Če [. . .] ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič.« (1. Korinčanom 13:2)

Tukaj ni govora niti o telesni niti o sentimentalni ljubezni, temveč o ljubezni, ki jo vodijo načela. Takšna ljubezen nas vzgibava, da pomagamo neznancu v težavah, ne da bi razmišljali o tem, kako nam bo povrnil. V 1. Korinčanom 13:4–7 piše: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ljubezen ni ljubosumna, se ne baha, se ne napihuje, se ne vede nespodobno, ne išče svojih koristi, se ne da razdražiti. Ne zapisuje si hudega. Ne veseli se nepravičnosti, temveč se veseli resnice. Vse prenaša, [. . .] vse zdrži.«

Kadar v družini primanjkuje takšne ljubezni, vsi trpijo, še posebej otroci. Ženska po imenu Monica je napisala, da je bila v otroštvu fizično, čustveno in spolno zlorabljena. »Nihče me ni imel rad in bila sem obupana,« je rekla. Nato pa so jo pri petnajstih vzeli k sebi stari starši, ki so Jehovove priče.

»V dveh letih, ki sem ju preživela pri njiju,« pravi Monica, »sta mi pomagala, da sem se iz plašnega dekleta spremenila v odprto, ljubečo in skrbno osebo.  Pomagala sta mi, da sem se razvila v spoštovanja vredno mlado žensko.« Monica, ki je sedaj srečno poročena, skupaj z možem in tremi otroki izkazuje ljubezen drugim s tem, da jim govori o sporočilu iz Svetega pisma.

Še posebej zahrbten sovražnik ljubezni je pridobitništvo – prepričanje, da so gmotno udobje in s tem povezani užitki najvišja vrednota. Vendar raziskave vedno znova pokažejo, da ljudje potrebujemo presenetljivo malo denarja, da bi bili srečni. Pravzaprav ljudje, katerih vrednote temeljijo na pridobitništvu, dejansko investirajo v lastno nesrečo, s čimer se strinja tudi Sveto pismo. V Pridigarju 5:10 namreč piše: »Kdor ljubi srebro, se srebra nikoli ne nasiti, in kdor ljubi bogastvo, mu dobička ni nikoli dovolj. Tudi to je ničevost.« V Bibliji tudi piše: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja.« (Hebrejcem 13:5)

Prijaznost in radodarnost.

»Ali ne bi bilo čudovito, če bi lahko vstopili v trgovino in si kupili srečo za vse življenje?« je pisalo v nekem članku, ki ga je izdal inštitut The Greater Good Science Center (deluje v sklopu Kalifornijske univerze v Berkeleyju, ZDA). »Zamisel niti ni tako nestvarna, kakor se sliši – vse dokler je to, kar kupujete, namenjeno drugim.« Kaj je bistvo te izjave? Da nas dajanje osrečuje bolj kakor prejemanje.

Kaj pravi Sveto pismo: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

Pogosto je najboljše, in tudi najbolj nagrajujoče, razdajati sebe – svoj čas in energijo. Ženska po imenu Karen je denimo opazila, da tri ženske – mati in njeni hčerki – sedijo v avtu z dvignjenim pokrovom motorja. Materi in eni od hčerk se je mudilo na letalo, a jim avto ni hotel vžgati, taksi pa je zamujal. Karen se je ponudila, da ju odpelje na letališče, čeprav je bilo to 45 minut daleč. Ponudbo sta sprejeli. Na poti nazaj je Karen videla, da druga hčerka še vedno čaka v avtu na parkirišču.

»Moj mož je že na poti,« ji je povedala ženska.

»Vesela sem, da je vse v redu,« ji je odgovorila Karen. »Jaz pa grem k naši kraljestveni dvorani oziroma cerkvi urejat vrt.«

»Ali ste Jehovova priča?« jo je vprašala ženska.

»Da,« je rekla Karen, nato pa sta spregovorili še nekaj besed.

Nekaj tednov kasneje je Karen dobila pismo. V njem je med drugim pisalo: »Z mamo nisva pozabili vašega prijaznega ravnanja. Po vaši zaslugi sva ujeli letalo. Sestra mi je povedala, da ste Jehovova priča, kar pojasni vse. Tudi moja mama je Priča, jaz pa sem nedejavna. Vendar se bo to kmalu spremenilo!« Karen je bila navdušena nad tem, da je lahko pomagala sovernicama. »Oblile so me solze,« pravi.

Pisec Charles D. Warner je napisal: »Ena od čudovitih kompenzacij v [. . .] življenju  je ta, da nihče ne more iskreno pomagati drugemu, ne da bi s tem pomagal sebi.« Tako je zato, ker Bog ljudi ni ustvaril sebičnih, temveč takšne, da lahko odsevajo njegove čudovite lastnosti. (1. Mojzesova 1:27)

Poštenost.

Ta moralna vrednota je ena od temeljnih vrednot vsake civilizirane družbe. Nepoštenost povzroča strah, nezaupanje in družbeni propad.

Kaj pravi Sveto pismo: »Kdo sme biti gost v tvojem [Božjem] šotoru?« Psalmist odgovarja: »Ta, ki živi brezgrajno in [. . .] govori resnico v svojem srcu.« (Psalm 15:1, 2) Res, prava poštenost je tako kakor druge lepe lastnosti, o katerih smo razpravljali, osebnostna lastnost. Človek, ki ima to lastnost, jo kaže ne glede na okoliščine in ne glede na to, ali se mu to splača ali ne.

Se spomnite Christine, ki je našla vrečko, polno denarja? Njena srčna želja je bila ugajati Bogu, ne pa obogateti. Ko se je torej zaskrbljeni lastnik denarja vrnil, mu je povedala, da je našla njegov denar. Nad njeno poštenostjo je bil osupel. Osupel pa je bil tudi njen delodajalec. Kasneje je Christino povišal v vodjo skladišča, kar je precej odgovorno delovno mesto. Kako resnične so besede iz 1. Petrovega 3:10, kjer piše: »Kdor bi rad ljubil življenje in videl dobre dni, naj zadržuje svoj jezik [. . .] od prevarljivega govorjenja.«

HODITE »PO POTI DOBRIH LJUDI«

Moralne vrednote iz Svetega pisma so dokaz, da nas ima Stvarnik zelo rad, saj nam te vrednote pomagajo hoditi »po poti dobrih ljudi«. (Pregovori 2:20; Izaija 48:17, 18) Kadar se ravnamo po njih, Bogu kažemo, da ga imamo tudi mi radi, poleg tega nam zelo koristijo. Pravzaprav Sveto pismo obljublja: »Hodi po njegovi [Božji] poti, in on te bo povišal, da boš podedoval zemljo. Ko bodo hudobni iztrebljeni, boš to videl.« (Psalm 37:34)

Tiste, ki živijo po svetopisemskih merilih, čaka zares čudovita prihodnost – življenje v miroljubnem svetu, v katerem ne bo hudobije! Nedvomno bi bilo vrednotam, ki jih najdemo v Svetem pismu, vredno nameniti pozornost.