Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! AVGUST 2013

 TEMA Z NASLOVNICE

Kako dolgo lahko ljudje živimo?

Kako dolgo lahko ljudje živimo?

HARRIET je umrla leta 2006 pri starosti 175 let. Seveda Harriet ni bila človek. Bila je galapaška želva in je živela v živalskem vrtu v Avstraliji. V primerjavi z nami je živela zelo dolgo. V primerjavi z drugimi živimi organizmi pa njena življenjska doba ni bila nič posebnega. Poglejmo si nekaj primerov.

  • Za sladkovodno školjko bisernico (Margaritifera margaritifera) raziskovalci na Finskem pravijo, da lahko živi 200 let.

  • Islandska školjka pogosto živi preko 100 let in po nekaterih podatkih lahko dočaka celo več kot 400 let.

  • Raznovrstna drevesa, kot so dolgoživi bor, mamutovec in nekatere vrste cipres in smrek, živijo na tisoče let.

Ljudje, ki na splošno veljamo za najbolj razvito obliko življenja na zemlji, pa živimo kvečjemu 80 ali 90 let – in to kljub temu, da se včasih nadpovprečno trudimo, da bi si podaljšali življenje.

Kaj menite, ali je kakšnih osem desetletij največ, na kar lahko upamo? Ali pa obstaja kakšna možnost, da bi živeli veliko dlje? Veliko ljudi upa, da je ključ do dolgega življenja v rokah znanosti in zdravstvene tehnologije.

 Ali znanost lahko pomaga?

Znanost je veliko pripomogla k napredku zdravja in zdravstvene tehnologije. »Zaradi nalezljivih bolezni in zapletov pri porodu [v Združenih državah] sedaj umre manj ljudi,« piše v reviji Scientific American. »Od leta 1960 se je smrtnost otrok, starih do treh let, zmanjšala za 75 odstotkov.« Vendar pa znanost ni imela toliko uspeha, ko je skušala podaljšati življenjsko dobo. »Staranje je celo po desetletjih raziskav še vedno večinoma zavito v tančico skrivnosti,« piše v neki drugi številki revije Scientific American. Vseeno pa »dokazi kažejo na to, da do staranja pride, ko programi v genih, ki nadzorujejo razvoj celic, nehajo pravilno delovati«. V članku nadalje piše: »Če je staranje prvenstveno problem genskih procesov, potem bi ga lahko nekega dne preprečili.«

»Staranje je celo po desetletjih raziskav še vedno večinoma zavito v tančico skrivnosti.«

Zato da bi našli doslej še neznane vzroke za staranje in bolezni, ki so posledica staranja, so nekateri znanstveniki začeli preiskovati nedavna spoznanja z enega od področij genetike, ki se imenuje epigenetika. Kaj je epigenetika?

Žive celice vsebujejo genske informacije, ki so potrebne za nastanek novih celic. Večino teh informacij najdemo v genomu (genom je izraz, ki označuje celotno DNK v celici). V zadnjem času pa znanstveniki še bolj raziskujejo druge mehanizme v celici, imenovane epigenom, kar lahko pomeni »nad genomom«. Epigenetika je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem teh osupljivih mehanizmov in njihovih kemičnih reakcij.

Molekule, ki sestavljajo epigenom, se zelo razlikujejo od DNK. Slednja spominja na zasukano lestev oziroma dvojno vijačnico, epigenom pa je v bistvu sistem različnih molekularnih označevalcev, ki se vežejo na DNK. Kakšna je vloga epigenoma? Kakor dirigent dirigira orkestru, tako epigenom narekuje, kako se bo genetska informacija, ki je zapisana v DNK, izrazila. Ti molekularni označevalci lahko glede na potrebe celice in glede na zunanje vplive, kot so prehrana, stres in strupi, vklopijo ali pa izklopijo določene skupine genov. Nedavna odkritja glede epigenoma so sprožila pravo revolucijo na področju bioloških znanosti, saj so epigenetske mehanizme začeli povezovati z nekaterimi boleznimi in celo staranjem.

»[Epigenetske mehanizme] povezujejo z različnimi boleznimi, vse od shizofrenije do revmatoidnega artritisa, od raka do kronične bolečine,« pravi Nessa Carey, raziskovalka na področju epigenetike. »Prav gotovo pa ima svojo vlogo tudi pri staranju.« Tako bodo strokovnjaki s pomočjo raziskav na področju epigenetike lahko iznašli učinkovite terapije za izboljšanje zdravja, bojevanje z boleznimi – tudi z rakom – in potemtakem tudi za podaljšanje življenjske dobe. Vendar pa na obzorju še ni videti nobenih večjih odkritij. »Še vedno smo obtičali pri starem receptu [za spopadanje s starostjo]: veliko zelenjave [in] telovadbe,« pravi Nessa Carey.

Zakaj se človek tako zelo trudi, da bi podaljšal svojo življenjsko dobo? Zakaj si želimo živeti večno? V britanskem časopisu The Times so se spraševali: »Zakaj smo vsesplošno obsedeni s tem, da bi prevarali smrt, pa naj bo [z verovanjem v] nesmrtnost, vstajenje mrtvih, posmrtno življenje ali pa reinkarnacijo?« Kot bomo videli, odgovor na ta vprašanja razkrije pravi razlog za staranje.

 Zakaj želimo večno živeti?

Ljudje se s tem vprašanjem ubadajo že na tisoče let. Ali obstaja logična in zadovoljiva razlaga – takšna, ki bi bila v soglasju z našim fizičnim ustrojem in naravno željo po tem, da bi živeli večno? Milijoni bi na to odgovorili z odločnim da! Zakaj? Ker so zadovoljiv odgovor o človeški naravi našli v Svetem pismu.

Že na prvih straneh Svetega pisma piše, da se ljudje bistveno razlikujemo od drugih stvarjenj, čeprav so nam nekatere stvari skupne. V 1. Mojzesovi 1:27 na primer piše, da je Bog ljudi ustvaril po svoji podobi. V katerem smislu pa? V nas je vsadil ljubezen, čut za pravico in modrost. In ker Bog živi večno, je tudi v nas vcepil željo po večnem življenju. »Večnost je ljudem vsadil v srce in um,« piše v Pridigarju 3:11, The Amplified Bible.

Fizični dokaz za to, da smo bili ljudje narejeni z namenom, da bi živeli veliko dlje, kakor živimo danes, je kapaciteta naših možganov, še posebej njihova sposobnost učenja. The Encyclopedia of the Brain and Brain Disorders pravi, da je naš dolgoročni spomin »praktično brez meja«. Zakaj imamo tolikšno kapaciteto, če pa je ne moremo izkoristiti?  Iz našega ustroja se torej v grobem gledano vidi, kakšen je bil Božji prvotni namen s človeštvom. Zakaj pa se potem staramo, trpimo bolečine in na koncu umremo?

Zakaj se staramo in umiramo?

Prvi moški in ženska sta imela popolno telo in svobodno voljo. Na žalost sta svobodno voljo zlorabila in se uprla svojemu Stvarniku. * (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:6–11) Zaradi svoje neposlušnosti oziroma greha sta občutila močno krivdo in sram. Hkrati so na njunem telesu nastale poškodbe, ki so počasi, a neizprosno vodile v smrt. »Želo, ki povzroča smrt, je greh,« piše v 1. Korinčanom 15:56.

Vsi Adamovi in Evini potomci so zaradi naravnega zakona dedovanja podedovali nepopolnost in nagnjenost h grehu oziroma k temu, kar je slabo. V Rimljanom 5:12 piše: »Kajti po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.«

Kaj lahko po vsem tem sklenemo? Naslednje: Skrivnosti neskončnega življenja ne bodo mogli nikoli razvozlati v laboratoriju. Škodo, ki jo je povzročil greh, lahko popravi edino Bog. Toda ali jo bo? Sveto pismo odgovarja z odločnim da!

Smrt bo uničena za vedno

Bog je za to, da bi odstranil greh in smrt, že veliko storil. Poslal je Jezusa Kristusa, da je dal svoje življenje za nas. Kako nam Jezusova smrt lahko koristi? Jezus se je rodil kot popoln človek in »se ni z ničimer pregrešil«. (1. Petrovo 2:22) Zaradi tega je bil upravičen do popolnega in neskončnega življenja. Kaj pa je naredil s svojim popolnim življenjem? Prostovoljno se mu je odrekel, da bi poravnal naše grehe. Da, Jezus je dal svoje življenje »kot odkupnino za mnoge«. (Matej 20:28) Kmalu bomo lahko imeli od te odkupnine popolno korist. Kako bo lahko koristila vam osebno? Poglejte si naslednje vrstice:

  • »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16)

  • »Smrt bo požrl za vedno in Vrhovni gospod Jehova bo obrisal solze z vseh obrazov.« (Izaija 25:8)

  • »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« (1. Korinčanom 15:26)

  • »Božji šotor je med ljudmi [. . .]. Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več.« (Razodetje 21:3, 4)

Kako dolgo torej lahko živite? Biblija daje jasen odgovor: Ljudje lahko upamo na večno življenje. To upanje se bo izpolnilo potem, ko bo Bog z zemlje odstranil vso hudobijo. (Psalm 37:28, 29) Jezus je imel v mislih prav to dragoceno upanje, ko je človeku, pribitemu na kolu poleg sebe, dejal: »Boš z menoj v raju.« (Luka 23:43)

To, da si ljudje želimo večno živeti, je povsem razumljivo in naravno. Bog nas je tako ustvaril! In to željo nam bo tudi izpolnil. (Psalm 145:16) Vendar pa moramo tudi mi nekaj storiti. Med drugim si moramo pridobiti vero v Boga. »Brez vere je nemogoče biti Bogu po volji, kajti kdor se mu bliža, mora verovati, da obstaja in da nagrajuje tiste, ki ga prizadevno iščejo,« piše v Hebrejcem 11:6. Takšna vera ni lahkovernost, saj temelji na razumnih in prepričljivih dokazih iz Svetega pisma. (Hebrejcem 11:1) Če bi si radi pridobili takšno vero, se prosimo pogovorite z Jehovovimi pričami v svojem kraju ali pa obiščite naše spletno mesto www.jw.org/sl.

^ odst. 21 Adamov in Evin upor je sprožil resna moralna vprašanja, ki se tičejo Boga. Odgovori na ta vprašanja pojasnjujejo, zakaj Bog začasno dopušča hudobijo. Najdete jih v pripomočku za preučevanje Biblije Kaj Biblija v resnici uči?. To knjigo lahko preberete tudi na www.jw.org/sl.

Spoznajte več

Naše celice – žive knjižnice!

Kaj bi lahko navedlo ugledne znanstvenike, da zavrnejo evolucijo?