Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Prebudite se!  |  december 2010

Knjiga, ki ji lahko zaupate – 2. del

Asirija v svetopisemski zgodovini

Knjiga, ki ji lahko zaupate – 2. del

To je drugi od sedmih zaporednih člankov v reviji Prebudite se!, ki razpravljajo o sedmih svetovnih velesilah v svetopisemski zgodovini. Namen člankov je prikazati, da je Sveto pismo vredno zaupanja in navdihnjeno od Boga ter da njegovo sporočilo vliva upanje, da se bo končalo trpljenje, ki ga povzroča človekovo kruto vladanje nad sočlovekom.

ŽE OB sami omembi Asirije je ljudem s starodavnega Bližnjega vzhoda v žilah zaledenela kri. Ko je prerok Jona od Boga dobil nalogo, da v asirski prestolnici Ninive razglasi sporočilo obsodbe, je, kot piše v biblijski knjigi z njegovim imenom, zbežal v drugo smer. (Jona 1:1–3) Morda je tako ravnal ravno zaradi zloveščega slovesa Asircev.

Verodostojna zgodovina

Svetopisemski prerok Nahum je Ninive opisal kot »levji brlog« in »okrvavljeno mesto«. Dodal je: »Plena mu ne zmanjka! Sliši se glas biča in drdranje koles; konji drvijo in bojni vozovi poskakujejo. Konjenik na konju, plamen meča, bliskanje sulice, množica pomorjenih, gomila mrličev, truplom  ni konca. Spotikajo se ob trupla.« (Nahum 2:11; 3:1–3) Ali posvetna zgodovina potrjuje svetopisemski opis starodavne Asirije?

V knjigi Light From the Ancient Past je Asirija opisana kot »neusmiljen vojaški stroj, ki je s svojim premišljenim ustrahovanjem pri sovražnikih vzbujal grozo«. V nadaljevanju je zapis tega, kako se je asirski kralj Asurnasirpal II. ponašal s svojim ravnanjem z nasprotniki:

Kamnit relief, ki prikazuje, kako z živih zapornikov odirajo kožo.

»Nasproti mestnih vrat sem zgradil steber in z vseh vodilnih moških, ki so se uprli, odrl kožo ter z njo oblekel ta steber; nekatere sem vzidal v steber, druge sem na njem nataknil na kole, [. . .] in uradnikom, kraljevim uradnikom, ki so se uprli, sem odsekal ude. [. . .] Mnogo ujetnikov med njimi sem sežgal z ognjem in mnoge sem žive odpeljal v ujetništvo.« Ko so arheologi izkopavali asirske kraljeve palače, so odkrili stene, na katerih so prizori grozljivega ravnanja z ujetniki.

Leta 740 pr. n. št. je Asirija osvojila Samarijo, prestolnico severnega Izraelovega kraljestva, in njene prebivalce odpeljala v ujetništvo. Osem let kasneje je napadla Judo. * (2. kraljev 18:13) Asirski kralj Senaherib je od judovskega kralja Ezekija zahteval davek v obliki 30 talentov zlata in 300 talentov srebra. Sveto pismo poroča, da je bil ta davek plačan. Kljub temu je Senaherib vztrajal pri tem, da se mu glavno mesto Jude, Jeruzalem, brezpogojno preda. (2. kraljev 18:9–17, 28–31)

Prizma, na kateri je zapisano Senaheribovo bahanje o napadu na Judo.

Zapis o teh dogodkih so arheologi našli v Ninivah v Senaheribovih letopisih. V besedilu, ki je zapisano na šesterokotni glineni prizmi, se je asirski kralj takole širokoustil: »Kar se tiče Ezekija, tega Juda, se ni uklonil mojemu jarmu. Oblegal sem 46 njegovih utrjenih mest, obzidane trdnjave ter nešteto majhnih vasi, ki so jih obdajale, in se jih polastil [. . .]. Njega [Ezekija] sem kot ptico v kletki zaprl v Jeruzalem, v njegovo kraljevo palačo.« Senaherib je tudi rekel, da mu je Ezekija poslal »30 talentov zlata, 800 talentov srebra, drage kamne, [. . .] (in) dragocene zaklade vseh vrst«, pri tem pa napihnil dejstvo, koliko talentov srebra je dejansko dobil.

Vendar bodite pozorni, da Senaherib ni omenil nič v zvezi z osvojitvijo Jeruzalema. Pravzaprav ni niti z besedo nakazal strahovitega poraza, ki ga je njegova vojska doživela po Božji roki. Glede na svetopisemsko poročilo je Božji angel v eni noči pobil 185.000 asirskih vojakov. (2. kraljev 19:35, 36) Učenjak Jack Finegan pravi: »Glede na splošno samohvalo, ki prevladuje v zapisih asirskih kraljev, je težko pričakovati, da bi Senaherib pisal o takšnem porazu.«

 Zanesljive prerokbe

Kakih sto let pred padcem asirskega imperija je Izaija razglasil, da bo Bog Jehova te ponosne osvajalce poklical na odgovornost zaradi predrznega ravnanja z Njegovim ljudstvom. Jehova je rekel: »Asirskega kralja [bom] poklical na odgovor zaradi predrznih del njegovega srca in zaradi ošabnosti njegovih visokih oči.« (Izaija 10:12) Poleg tega je Božji prerok Nahum za Ninive napovedal, da bodo izropane, njena vrata bodo odprta za njene sovražnike, stražarji pa bodo zbežali. (Nahum 2:8, 9; 3:7, 13, 17, 19) Svetopisemski prerok Zefanija pa je napisal, da bo mesto postalo »puščava«. (Zefanija 2:13–15)

Te prerokbe o uničenju so se izpolnile leta 632 pr. n. št. Takrat so Ninive podlegle združenim silam Babiloncev in Medijcev, ki so asirski imperij popeljale do neslavnega padca. V neki babilonski kroniki o tem dogodku piše, da so osvajalci »iz mesta in templja odnesli obilje plena« ter Ninive spremenili »v kup ruševin«. Danes so Ninive le še razvaline v puščavi na vzhodnem bregu reke Tigris, nasproti iraškega mesta Mosul.

Uničenje Asirije pa je povezano z izpolnitvijo še ene svetopisemske prerokbe. Leta 740 pr. n. št. je Asirija prebivalce desetrodovnega kraljestva odpeljala v ujetništvo. Približno takrat je Božji prerok Izaija napovedal, da bo Jehova »zlomil Asirca«, ga »poteptal«, Izraelce pa pripeljal nazaj domov. Izaija je napisal, da bo Bog »iz Asirije [. . .] zbral preostanek svojega ljudstva, tiste, ki bodo preostali«. In natanko tako se je tudi zgodilo – kakih dvesto let kasneje! (Izaija 11:11, 12; 14:25)

Zanesljiva obljuba

Veliko časa pred padcem Niniv, ko so njeni kralji svojim sovražnikom naganjali strah v kosti, je Izaija prerokoval prihod povsem drugačnega vladarja. Napisal je: »Rodil se nam je otrok, dobili smo sina, in na njegovo ramo bo prišla knežja oblast. Imenoval se bo [. . .] Knez miru. Knežja oblast se bo razprostirala povsod in miru ne bo konca na Davidovem prestolu in v njegovem kraljestvu. Utrjeno in podprto bo s pravico in pravičnostjo od sedaj in na večne čase. To bo storila gorečnost Jehova nad vojskami.« (Izaija 9:6, 7)

»Knez miru« oziroma Jezus Kristus bo vladal nad vso zemljo. V Psalmu 72:7, 8 piše: »V njegovih dneh bo cvetel pravični in miru bo v obilju, dokler bo luna. Podložnike bo imel od enega morja do drugega in od Reke [Evfrat] do koncev zemlje.«

Po tem mogočnem »Knezu miru« bo Bog Jehova izpolnil obljubo iz Psalma 46:8, 9: »Pridite, glejte Jehovova dejanja, kakšne osupljive dogodke povzroča na zemlji! Končuje vojne do skrajnega konca zemlje. Lok lomi in sulico seka na kose, bojne vozove sežiga z ognjem.«

Kot uvod v izpolnitev te svetopisemske prerokbe Jehovove priče z biblijskim izobraževalnim programom učijo ljudi, kako živeti v miru, tako kot je to delal Jezus. Prav zares, Bog je tisti, ne pa človek, ki bo izpolnil svetopisemsko prerokbo iz Izaija 2:4, kjer piše: »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več dvignil meča proti narodu niti se ne bodo več učili vojskovati.« V nasprotju pa svet in njegovi vladarji v vojaške namene porabijo bilijon dolarjev letno!

Sveto pismo je zaradi točne zgodovine in prerokb razred zase, in tistim, ki iskreno iščejo resnico, pokaže, da je res vredno zaupanja. V naslednjem članku tega sklopa bomo razpravljali o starodavnem Babilonu, glavnem mestu tretjega velikega imperija v svetopisemski zgodovini.

^ odst. 9 Po vladanju kralja Salomona se je dvanajstrodovni izraelski narod razdelil. Judov in Benjaminov rod sta sestavljala južno kraljestvo, drugih deset rodov pa severno. Jeruzalem je bil glavno mesto južnega kraljestva, Samarija pa je bila glavno mesto severnega kraljestva.