Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! DECEMBER 2010

Resnica o božiču

Resnica o božiču

 Resnica o božiču

ALI se vam zdi pomembno, da poznate resnico o verskih praznikih in naukih? Če da, potem ste si morda že zastavili naslednja vprašanja: 1. Ali se je Jezus dejansko rodil 25. decembra? 2. Kdo so bili »modri« in ali so bili res trije? 3. Kakšna »zvezda« jih je vodila do Jezusa? 4. Kaj ima Božiček skupnega z Jezusom in njegovim rojstvom? 5. Kako Bog gleda na božični običaj obdarovanja oziroma natančneje izmenjavanja daril?

Pa si poglejmo odgovore na ta vprašanja v luči Svetega pisma in zgodovinskih dejstev.

1. Ali se je Jezus rodil 25. decembra?

Običaj: Glede na izročilo je Jezusov rojstni dan 25. decembra in takrat se tudi praznuje. Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu pravi, da »pomeni beseda [božič] ‚malega boga‘. Krščanstvo je prevzelo smisel ‚dobrega boga‘ in ustvarilo iz tega pojma pomanjševalnico. Božič pomeni v krščanstvu malega Jezusa (otroka).«

Izvor: »Petindvajseti december nima temelja v Svetem pismu,« piše v The Christmas Encyclopedii, »temveč v rimskih poganskih praznikih ob koncu leta«, približno ob zimskem solsticiju na severni polobli. Med te praznike so spadale saturnalije, v čast Saturnu, bogu poljedelstva. Velika knjiga o praznikih – praznovanja na Slovenskem in po svetu še pravi: »Stari Rimljani [. . .] so vsako leto 25. decembra praznovali rojstni dan ‚nepremaganega Sončnega boga‘ [. . .]. Ta poganski praznik je Cerkev pokristjanila s tem, da ga je nadomestila s krščanskim božičem.« Poleg tega so pogani 25. decembra praznovali rojstni dan boga Mitra, in, kot še piše v prej omenjeni knjigi, se je »krščanski svet zelo potrudil, da je prav na dan mitrovskega čaščenja nepremagljivega Sonca postavilo praznik Kristusovega rojstva – božič«.

Te poganske praznike so pričeli »pokristjanjevati« leta 350 n. št., ko je papež Julij I. razglasil 25. december za Kristusov rojstni dan. »Obhajanje Kristusovega rojstva je postopoma sprejelo oziroma izpodrinilo vse druge obrede ob solsticiju,« piše v Encyclopedii of Religion. »Simbol sonca je vse pogosteje predstavljal obujenega Kristusa (imenovan tudi Sol invictus), stari sončev disk [. . .] pa so sprejeli za svetniški sij krščanskih svetnikov.«

Kaj pravi Sveto pismo: V Svetem pismu ni navedenega datuma, kdaj naj bi se Jezus rodil. Lahko pa zagotovo sklenemo, da se ni rodil 25. decembra. Kako? Ta knjiga nam pove, da so takrat, ko se je rodil Jezus, pastirji »bivali na prostem« in ponoči čuvali svoje črede v bližini Betlehema. (Luka 2:8) Hladna, deževna doba se je običajno pričela oktobra in pastirji – še zlasti v hladnejših višjih predelih, kot denimo tistih okoli Betlehema – so svoje ovce zvečer odvedli v zavetja. Najbolj mrzlo  vreme, ki ga je včasih spremljal sneg, je bilo decembra. *

Omembe vredno je, da zgodnji kristjani, od katerih so mnogi spremljali Jezusa pri njegovem delu, niso nikoli praznovali njegovega rojstva na noben datum. V skladu z zapovedjo, ki jo je dal, so se spominjali samo njegove smrti. (Luka 22:17–20; 1. Korinčanom 11:23–26) Kljub temu bi kdo morda vprašal: »Ali je res pomembno vedeti, ali so kristjani prevzeli poganske običaje?« Odgovor? Za Boga je pomembno. »Pravi častilci [bodo] častili Očeta v duhu in resnici,« je rekel Jezus Kristus. (Janez 4:23)

2. »Modri« – koliko jih je bilo? Kdo so bili?

Običaj: Trije »modri«, ki jih je vodila »zvezda« z vzhoda, so prikazani, kako v hlevu obdarujejo Jezusa, ki je v jaslih. Včasih so prisotni tudi pastirji.

Izvor: V The Christmas Encyclopedii piše, da »vse, kar je zapisano o modrih, načeloma izhaja iz legend«, razen kratkega poročila iz Svetega pisma.

Kaj pravi Sveto pismo: V Svetem pismu ne piše, koliko »modrih« je obiskalo Jezusa. Lahko sta bila dva, lahko pa so bili trije, štirje ali več. Čeprav so v nekaterih svetopisemskih prevodih omenjeni kot »modri«, pa je izvirna beseda zanje magoi, kar pomeni astrologi ali čarovniki. Vsak, ki dela kaj takega, pa se glede na Sveto pismo »Jehovu gnusi«. (5. Mojzesova 18:10–12) Ker so astrologi morali opraviti dolgo pot z Vzhoda, niso uspeli priti v času, ko je bil Jezus še v hlevu. Po mogoče več mesecih potovanja so »vstopili v hišo«, kjer je živel Jezus. Tam so zagledali »otroka z njegovo materjo Marijo«. (Matej 2:11)

3. Kakšna zvezda je vodila astrologe?

To je mogoče razbrati iz tega, kam je zvezda dejansko vodila te moške. Ni jih vodila neposredno v Betlehem, temveč v Jeruzalem. Tam je njihovo poizvedovanje o Jezusu prišlo na uho kralju Herodu. Ta je zatem »na skrivaj poklical k sebi astrologe«, ti pa so mu povedali za novorojenega »kralja Judov«. Herod jim je dejal: »Skrbno poizvedite, kje je otrok, in ko ga boste našli, mi sporočite.« Toda njegovo zanimanje za Jezusa je bilo vse prej kot plemenito. Ta ponosni in neusmiljeni vladar je bil odločen, da se ga znebi! (Matej 2:1–8, 16)

Zanimivo je, da je »zvezda« nato astrologe vodila na jug do Betlehema. Tam se je »ustavila« nad hišo, v kateri je bil Jezus. (Matej 2:9, 10)

Jasno je, da ni šlo za navadno zvezdo! In zakaj bi Bog, ki je ponižne pastirje o Jezusovem rojstvu obvestil po angelih, sedaj z zvezdo vodil poganske astrologe – najprej do Jezusovega sovražnika, nato pa do otroka samega? Edina razumna razlaga je ta, da je zvezdo za svoje zlobne namene uporabil Satan, ki je zmožen narediti kaj takega. (2. Tesaloničanom 2:9, 10) Ironično je, da okrasek, ki se imenuje betlehemska zvezda, običajno krasi vrh božičnega drevesca.

4. Kaj ima Božiček skupnega z Jezusom in njegovim rojstvom?

Običaj: V številnih deželah je Božiček znan kot tisti, ki otrokom prinaša darila. * Otroci ga pogosto v pismih prosijo za darila, ki mu jih glede na izročilo pomagajo pripraviti škratje na njegovem glavnem sedežu na severnem tečaju.

Izvor: Glede na splošno mnenje mit o Božičku izvira iz svetega Miklavža oziroma Nikolaja, mirskega nadškofa v Mali Aziji (današnja Turčija). »Tako rekoč vse, kar je napisano o svetem Miklavžu, temelji na legendah,« piše v The Christmas Encyclopedii. Ponekod Božička imenujejo »Santa Claus«, ki morda izhaja iz besede Sinterklaas, kar je v nizozemščini spremenjena   oblika za »sveti Nikolaj«. Gledano z vidika zgodovine in Svetega pisma, Božiček nima nič skupnega z Jezusom Kristusom.

Kaj pravi Sveto pismo: »Zdaj, ko ste odložili laž, govorite resnico vsak s svojim bližnjim.« Naši najbližji so naši družinski člani. (Efežanom 4:25) Sveto pismo poleg tega pravi, da bi morali »ljubit[i] resnico« in »govori[ti] resnico v svojem srcu«. (Zaharija 8:19; Psalm 15:2) Resda se morda zdi to, da se otrokom govori, da božična darila prinaša Božiček, nedolžna zabava, vendar ali je prav oziroma modro zavajati majhne otroke, četudi posameznik nima slabih namenov? Ali se vam ne zdi ironično, da priložnost, ko naj bi izkazali spoštovanje Jezusu, postane čas za zavajanje otrok?

5. Kako Bog gleda na božično obdarovanje in veseljačenje?

Običaj: Pri božičnem obdarovanju je nenavadno to, da večinoma gre za izmenjavanje daril, božični čas pa je zaznamovan z zabavami, pojedinami in popivanjem.

Izvor: Stare rimske saturnalije so potekale od 17. do 24. decembra, ko je nastopilo izmenjavanje daril. Po domovih in na ulicah je bilo bučno, ljudje so prirejali pojedine, popivali in se nebrzdano vedli. Po saturnalijah je nastopilo praznovanje prvega januarskega dne, za katero je bilo prav tako značilno veseljačenje, ki je ponavadi trajalo kake tri dni. Saturnalije in prvi januar so najbrž zlili v eno praznovanje.

Kaj pravi Sveto pismo: Veselje in radodarnost sta značilna za pravo čaščenje. »Radujte [se], pravični, veselo vriskajte,« piše v Svetem pismu. (Psalm 32:11) Takšno veselje je pogosto povezano z radodarnostjo. (Pregovori 11:25) »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati,« je rekel Jezus Kristus. (Apostolska dela 20:35) Poleg tega je spodbudil: »Dajajte.« To pomeni, da naj dajanje postane del našega življenja. (Luka 6:38)

Takšno dajanje ima kaj malo skupnega z obdarovanjem iz tradicije oziroma prisilnim dajanjem, denimo zaradi družbenih navad. V Svetem pismu glede pravega duha radodarnosti piše: »Naj vsak stori tako, kakor se je odločil v svojem srcu, ne nejevoljno ali pod prisilo, ker Bog ljubi veselega darovalca.« (2. Korinčanom  9:7) Tisti, ki upoštevajo ta odlična svetopisemska načela, dajejo zato, ker jih k temu navaja darežljivo srce, in to lahko počnejo kadar koli v letu. Takšno dajanje Bog vsekakor blagoslavlja in ni nikoli v breme.

Prevara!

Glede na to, kar nam odkriva Sveto pismo, je tako rekoč vsak vidik božiča bodisi poganski ali pa gre za sprevračanje svetopisemskega poročila. Zato so krščanski običaji takšni le po imenu. Kako se je to zgodilo? Nekaj stoletij po Kristusovi smrti so se pojavili številni lažni učitelji, prav kakor je bilo napovedano v Svetem pismu. (2. Timoteju 4:3, 4) Tem nenačelnim moškim je bolj šlo za to, da bi krščanstvo naredili privlačno za poganske množice, kakor pa da bi učili resnico. Zato so postopoma privzeli priljubljena poganska verska praznovanja in jih označili za »krščanska«.

Takšni »lažni učitelji,« svari Sveto pismo, »vas bodo v lakomnosti izkoriščali z varljivimi besedami. Toda obsodba, ki je bila takšnim izrečena že pred davnimi časi, se ne obotavlja in njihovo pokončanje ne dremlje.« (2. Petrovo 2:1–3) Jehovove priče te besede jemljejo resno – prav kakor jemljejo resno celotno Sveto pismo, ki ga imajo za Božjo Besedo. (2. Timoteju 3:16) Zato zavračajo krive verske običaje oziroma praznovanja. Ali jih je to oropalo veselja? Prav nasprotno! Kot bomo videli v nadaljevanju, so iz lastnih izkušenj spoznali, da svetopisemska resnica osvobaja!

[Podčrtni opombi]

^ odst. 8 Jezus se je očitno rodil v staroveškem judovskem mesecu etanimu (september-oktober). (Glej priročnik Jehovovih prič Insight on the Scriptures, Volume 2, stran 56.)

^ odst. 19 Po poročilu BBC-ja v nekaterih evropskih državah, denimo Avstriji, »bolj kot Božička nestrpno pričakujejo Kristkindla« oziroma malega Kristusa. Ne glede na to pa se njegov obisk še vedno vrti okrog daril.

[Okvir/slika na strani 8]

SEJEJO PLEVEL, ŽANJEJO PLEVEL

V nekem obdobju so cerkvene oblasti, kot piše v knjigi Christmas Customs and Traditions—Their History and Significance, »na vso moč nasprotovale sledem poganstva«. Toda sčasoma je bilo cerkvenim voditeljem pomembnejše napolniti cerkve, kakor pa učiti resnico. Zato so se pričeli »spogledovati« s poganskimi navadami. Kasneje so jih tudi sprejeli.

V Svetem pismu piše: »Kar [. . .] človek seje, to bo tudi žel.« (Galačanom 6:7) Cerkve za tem, ko so svoja polja posejale s poganstvom, ne bi smele biti presenečene, da se je »plevel« razrasel. Praznovanje, s katerim naj bi se počastilo Jezusovo rojstvo, postaja izgovor za pijančevanje in veseljačenje, nakupovalni centri so bolj priljubljeni kot cerkve, družine imajo velike dolgove zaradi kupovanja daril, otroci pa zamenjujejo mite z resničnostjo in Božička z Jezusom Kristusom. Da, Bog je upravičeno rekel: »Nečistega se več ne dotikajte.« (2. Korinčanom 6:17)

[Slika na strani 7]

Podobno kot za starodavne saturnalije so tudi za božični čas značilne zabave z veliko jedače in pijače.

[Vir slike]

© Mary Evans Picture Library