Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! NOVEMBER 2010

  Biblijsko gledišče

Ali se je prav v molitvi obračati na »svetnike«?

Ali se je prav v molitvi obračati na »svetnike«?

Marie in Theresa sta se imeli za »dobri katoličanki«. Obe sta verjeli v »svetnike«. Marie je bila prepričana, da lahko k njim moli za pomoč. Theresa pa se je redno obračala na zavetnika svoje domače vasi. Poleg tega je molila k »svetnici«, po kateri je dobila ime.

PODOBNO kot Marie in Theresa milijoni po vsem svetu prosijo »svetnike« za blagoslov. Glede na New Catholic Encyclopedio »svetniki posredujejo za ljudi«, poleg tega pa »je prav in koristno obračati se nanje, da bi dobili [. . .] pomoč od Boga«.

Kako pa Bog gleda na to zadevo? Ali je zanj sprejemljivo, če molimo k »svetnikom«, da bi posredovali za naše dobro? Razmislite, kaj o tem pravi Sveto pismo.

Ali naj bi molili k »svetnikom«?

V Svetem pismu je grška beseda, ki pomeni »svetnik«, v nekaterih prevodih prevedena s »tisti, ki je svet«. Vendar v tej knjigi ni niti enkrat omenjeno, da bi kateri koli zvesti Božji častilec kdaj molil h kakšnemu »svetniku«. Kako to? V New Catholic Encyclopedii piše, da je bilo šele »v 3. stoletju jasno potrjeno, da je posredovanje svetnikov učinkovito«. To pa je bilo kakih 200 let po Kristusovi smrti. Torej tega nauka ni uvedel niti Jezus niti navdihnjeni svetopisemski pisci, ki so dokumentirali njegovo delo. Zakaj ne?

Sveto pismo dosledno uči, da bi morali moliti samo k Bogu in to v imenu Jezusa Kristusa. »Jaz sem pot in resnica in življenje,« je rekel Jezus. »Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.« (Janez 14:6) Te jasne besede se skladajo z Jezusovim poukom, zapisanim v Mateju 6:9–13. Svojim sledilcem je, medtem ko jih je učil moliti, rekel: »Zato molite takole: ‚Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.‘« (Matej 6:9) Jasno je, da bi se morali v molitvi obračati le na   našega nebeškega Očeta. Ta resnica temelji na osnovnem svetopisemskem načelu.

Molitev – oblika čaščenja

»Molitev,« piše v The World Book Encyclopedii, »se nanaša na spoštljive besede in misli, namenjene Bogu, bogovom, boginjam ali čemur koli drugemu, kar se časti. [. . .] Molitev je pomembna oblika čaščenja v skoraj vseh religijah na svetu.« (Poudarili mi.) Vprašajte se: Ali je primerno poklekniti in moliti h komur koli drugemu razen našemu Stvarniku in Življenjedajalcu? (Psalm 36:9) Jezus je rekel, da bodo »pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Oče namreč išče prav takšne častilce.« (Janez 4:23) Poleg tega Sveto pismo pravi, da naš Stvarnik pričakuje, da smo »vdani samo njemu«. (5. Mojzesova 4:24; 6:15)

Razmislite o zgledu krščanskega apostola Janeza. Zatem ko je dobil spektakularna videnja, zapisana v svetopisemski knjigi Razodetje, je osupel »padel pred noge angelu«, ki mu je vse to pokazal. Kako se je na to odzval angel? »Pazi!« je rekel. »Ne delaj tega! Tudi jaz sem samo suženj, tako kot ti in tvoji bratje [. . .]. Boga části.« (Razodetje 22:8, 9) Tako je, v Svetem pismu je znova poudarjeno, da bi morali častiti samo Boga Jehova.

V skladu s prej omenjenim je samo za Boga rečeno, da je tisti, ki posluša molitve. (Psalm 65:2) Poleg tega ima kot Vsemogočni edini oblast, znanje in moč, da usliši vsako upravičeno prošnjo, ki jo izrečemo v molitvi. (Job 33:4) Celo Jezus Kristus ima omejitve, kot je to sam priznal. (Matej 20:23; 24:36) Kljub temu je dobil veliko oblast, k čemur spada tudi odgovornost, da služi kot posrednik med Bogom in ljudmi.

Posrednik, ki nas razume

V Svetem pismu o Jezusu piše, da je »zmožen popolnoma rešiti tiste, ki se bližajo Bogu po njem, ker je vedno živ in lahko zato prosi zanje«. (Hebrejcem 7:25) Drugače rečeno, lahko je razumevajoč posrednik za tiste, ki »se bližajo Bogu po njem«. To ne pomeni, da bi morali moliti k njemu in da bi potem on našo molitev posredoval naprej, če se tako izrazimo. Ne, to pomeni, da molimo k Bogu v imenu Jezusa, s čimer priznavamo njegovo oblast. Zakaj je Jezus popoln posrednik?

En razlog je ta, da je Jezus živel na zemlji kot človek, kar ga je usposobilo, da bolje razume trpljenje drugih. (Janez 11:32–35) Prav tako je pokazal, da ima rad ljudi, s tem da je ozdravljal bolne, obujal mrtve in poskrbel za duhovne potrebe vseh, ki so prišli k njemu. (Matej 15:29, 30; Luka 9:11–17) Celo grehe je odpuščal. (Luka 5:24) To nam vliva zaupanje, da imamo takrat, ko grešimo, »pri Očetu pomočnika, Jezusa Kristusa, pravičnega«. (1. Janezovo 2:1)

Jezusova ljubezen in sočutje sta lastnosti, ki bi ju morali skušati posnemati. Resda nam ni dana pravica, da smo posredniki, lahko pa molimo za druge. Pravzaprav bi nas morala ljubezen gnati k temu. »Molite drug za drugega,« je napisal Jakob. »Ponižna prošnja pravičnega ima veliko moč in lahko marsikaj doseže.« (Jakob 5:16)

Marie in Theresa sta te dragocene resnice spoznali s preučevanjem Svetega pisma. Jehovove priče vas vabijo, da storite enako. Jezus je dejal: »Tisti, ki [Boga] častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Janez 4:24)