Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! FEBRUAR 2010

Barviti vodomec

Barviti vodomec

 Barviti vodomec

UTRINEK turkizne oziroma bleščeče modre barve se spusti v vodo, nakar se hitro požene ven in odprhuta z ribo v kljunu. Takšno je pogosto prvo srečanje človeka z vodomcem, barvito ptico s sorazmerno veliko glavo in kljunom. Vodomci se prehranjujejo z ribami, kuščarji, kačami, rakovicami in celo žuželkami – slednje pogosto ujamejo med letenjem. Samo kaka tretjina vseh vodomcev živi blizu vode. Njihov habitat se razteza od gostih tropskih gozdov do koralnih otokov in puščave. V slednji živi vodomec vrste Todiramphus pyrrhopygius, ki se je naselil v sušnati notranjosti Avstralije.

Vodomci, ki lovijo ribe, so pri tem nadvse spretni. Ptič običajno potrpežljivo opazuje dogajanje s kakšne veje. Ko opazi ribo, se pripravi za spust in nagonsko prilagodi svojo smer, saj je položaj ribe v vodi v resnici drugačen, kot pa je videti. Nato poleti proti vodi in močno prhuta s krili, da bi pridobil hitrost. Če je riba blizu površja, jo morda le potegne ven, sicer pa krila stisne nazaj in se kot puščica požene v vodo. »Vse skupaj je izjemno spretna predstava, ki jo vodomec izvede brez obotavljanja ali kakršne koli napake,« piše v knjigi The Life of Birds. Vodomci lahko ujamejo celo več rib naenkrat! In v hladnejših predelih so videli nekatere, kako so se spustili skozi tanek led, da bi ujeli plen. V Avstraliji so videli vodomca vrste Alcedo azurea, kako je hlastal po majhnih vodnih živalih, ki jih je preplašil kljunaš, ko je v reki iskal hrano.

 Dvorjenje in pripravljanje doma

Vodomčevi rituali dvorjenja znajo biti precej zabavni. Nekatere vrste si izberejo partnerja, medtem ko se v zraku podijo eden za drugim, zatem pa samček pokaže, kako spretno zna pripraviti dom. K dvorjenju lahko spada tudi hranjenje – samček se dokazuje tako, da samički ponuja slasten zalogaj.

Vodomci ne gradijo tipičnih ptičjih gnezd. Nekateri si pripravijo dom v votlini na koncu rova, ki ga morda naredijo v brežini, jarku ali gramozni jami. Drugi se naselijo v kakšno zajčjo luknjo ali drevesno duplino.

Da bi vodomec naredil podzemno votlino, morda izkoplje kak meter dolg rov. Toda začetek je lahko pravi izziv. Nekatere vrste se težave lotijo tako, da se z iztegnjenim kljunom poženejo naravnost v brežino, kar je zelo tvegano početje, pri katerem lahko ptič izgubi zavest ali celo pogine! V tropskih deževnih gozdovih Nove Gvineje in na severu Avstralije vodomec vrste Daceloninae tanysiptera luknjo običajno izkoplje v termitnjaku. Termitov to očitno ne moti, saj nastalo škodo popravijo, ko se ptiči po gnezdenju izselijo.

Za vodomce utegne biti težavno tudi starševstvo. V Afriki je neki moški videl par, ki je svojim petim mladičem vsak dan prinesel od 60 do 70 rib, poleg tega pa sta se morala nahraniti tudi sama. Neki samček je uspešno skrbel za svoj zarod, čeprav je samička poginila štiri dni, preden so se mladički izlegli. Pri nekaterih vrstah staršem pri valjenju jajc in kasneje tudi pri skrbi za mladiče pomagajo ptiči, ki nimajo svojega zaroda.

Od Irske do Salomonovih otokov

Evropski vodomec ima zelo obsežen dom, ki se razteza od Irske na severozahodu čez Evropo in Rusijo do Salomonovih otokov na jugovzhodu. Ker domuje tudi v krajih, kjer pozimi temperature padejo pod ničlo, je eden od redkih vrst vodomcev, ki se selijo, nekateri skoraj 3000 kilometrov daleč. Precej evropskih vodomcev, pa tudi sivih vodomcev in izmirskih gozdomcev, živi v Izraelu ob Galilejskem jezeru in reki Jordan. Jezus Kristus je najbrž opazoval ravno te lepe ptiče in njihovo življenje. (Glej okvir »Pozorno opazujte ptice na nebu«.)

Še posebej znan vodomec v Avstraliji je vodomec vrste Dacelo novaeguineae. Ta pretežno rjavi ptič, velik približno 40 centimetrov in opremljen z močnim osemcentimetrskim kljunom, je znan prebivalec vrtov v deželi »tam doli«. Prepoznan je po svojem oglašanju, ki spominja na zlobni smeh, in je neustrašen lovec, ki se prehranjuje tudi s kačami, dolgimi do enega metra! *

Vodomci imajo sicer malo naravnih sovražnikov, vendar njihovo število upada zaradi vse večje onesnaženosti rek oziroma uničevanja gozdov. Pravzaprav okoli 25 vrst vodomcev spada v skupine od potencialno ogroženih do skrajno ogroženih vrst živali. Upajmo, da bodo ljudje s svojim prizadevanjem pomagali ohraniti te čudovite in pogosto zabavne ptiče.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 11 Za sorodnega vodomca vrste Dacelo leachii, ki prebiva na severu Avstralije, ni značilno oglašanje, podobno smehu.

[Okvir/slika na strani 17]

»POZORNO OPAZUJTE PTICE NA NEBU«

Jezus Kristus je pozorno opazoval naravo in svoja opažanja pogosto vpletel v dobro izbrane ponazoritve o moralnih in duhovnih resnicah. Med drugim je rekel: »Pozorno opazujte ptice na nebu. Ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, pa vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi vredni več od njih?« (Matej 6:26) Zares ganljiv pouk o tem, kako ima Bog rad svoja človeška stvarjenja!