Nastavitev dostopnosti

Izberite jezik

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Preskoči na vsebino

Jehovove priče

slovenščina

PREBUDITE SE! JANUAR 2010

»Ne bodite več zaskrbljeni«

»Ne bodite več zaskrbljeni«

 »Ne bodite več zaskrbljeni«

»Najin bančni račun je skopnel skupaj s prihranki, ki sva jih imela za najina otroka. Več mesecev smo bili brez dohodka.«

● Na podeželju v Indiji sem upravljal šolo in vse je šlo kot po maslu. Nekoč je bilo pri nas vpisanih približno 500 učencev. Potem pa je neka ugledna šola iz mesta pričela na naše področje pošiljati avtobuse in zlahka se je dalo vpisati vanjo. Seveda se je veliko mojih učencev prepisalo na to mestno šolo. Pravzaprav je število učencev na moji šoli upadlo z okoli 500 na kakih 60. Da je bilo vse skupaj še slabše, je približno takrat neki šolski uradnik odstopil od najinega finančnega sporazuma, pa še dolžen mi je bil nekaj denarja. Ker sem imel veliko zaposlenih, ki sem jih moral plačati, sem se znašel v finančni stiski.

Kot družina smo se skupaj usedli in se pogovorili o nastalih razmerah. Vsi smo pokazali požrtvovalnega duha, saj se trudimo živeti po Jezusovem navodilu, da naj, kar se tiče denarnih zadev, ohranimo »oko preprosto« – z drugimi besedami, da naj ne kupujemo več, kot si lahko privoščimo. (Matej 6:22, 25) Nekaj časa se nismo vozili z našim avtomobilom zaradi visokih stroškov goriva in vzdrževanja. Stroške za hrano smo zmanjšali tako, da smo kupovali pozno zvečer, ko so živila, ki ostanejo, cenejša. Poleg tega smo omejili tudi to, koliko raznovrstne hrane smo imeli pri vsakem obroku.

Smo Jehovove priče in zato nam je pomembno, da se s soverniki zbiramo na krščanskih shodih. (Hebrejcem 10:25) Zato smo se kljub težkim finančnim razmeram odločili, da ne bomo izpustili nobenega shoda in zbora – četudi bi to pomenilo, da moramo potovati daleč. Naše oznanjevanje – k čemur spada poučevanje ljudi o Svetem pismu – zajema tudi potovanje na oddaljena področja. Zato smo se namesto z avtomobilom tja vozili s skuterjem. Seveda sta se na njem lahko hkrati peljala samo dva.

Toda to ni pomenilo, da smo manj oznanjevali. Ne, tako žena kot hčerka sta pričeli več časa namenjati temu, da se pogovarjata z drugimi o Svetem pismu. Včasih sta pešačili od šest do osem kilometrov v eno smer, da bi s tistimi, ki se zanimajo, preučevali Sveto pismo. Tudi midva s sinom sva si prizadevala, da bi več oznanjevala.

Naše finančno stanje je zdaj nekoliko boljše. Iz naše stiske pa smo se kot družina naučili, da gmotnim stvarem ne pripisujemo prevelike pomembnosti. Naučili smo se tudi, da nismo preveč zaskrbljeni za stvari, nad katerimi nimamo nadzora. Še posebej spodbuden nam je Psalm 55:22. Tam piše: »Zvrni svoje breme na Jehova, on te bo podpiral. Nikoli ne bo dovolil, da bi pravični omahnil.« Med našo finančno stisko so se te besede izkazale za stoodstotno resnične! (Prispevek)