Preskoči na vsebino

Preskoči na drugi meni

Preskoči na kazalo

Jehovove priče

slovenščina

Prebudite se!  |  januar 2010

Imejte uravnovešen pogled na službo

Imejte uravnovešen pogled na službo

 Imejte uravnovešen pogled na službo

V TEH časih hude gospodarske krize je človekova glavna skrb imeti redno zaposlitev, ki mu zagotavlja zadosten dohodek za preživetje družine. To ni vedno enostavno, še zlasti, ko na tisoče delavcev ostane brez službe. Če ste med tistimi, ki so nenadoma postali brezposelni, je pred vami izziv, da odločno ukrepate in si poiščete drugo službo. (Glej okvirja na straneh 8 in 9.)

Vendar v življenju obstaja še veliko več kot samo trdo delo. Glenn, mož in oče iz Avstralije, pravi: »Dejstvo je, da ni še nihče na smrtni postelji rekel: ‚Ko bi le več časa preživel v službi.‘« Zadovoljujoče in smiselno življenje očitno zajema to, da nekaj časa namenimo službi. Toda čemu še? Družini, sprostitvi in duhovnim potrebam. Kako lahko ta pomembna področja usklajujete med seboj?

Čas za službo in čas za sebe

Sveto pismo nam prigovarja, naj krepko poprimemo za delo, da bi skrbeli za svojo družino. (Efežanom 4:28) Vendar nas tudi spodbuja, naj jemo in pijemo ter uživamo v dobrem pri vsem svojem trudu. (Pridigar 3:13) Če veliko delate brez ustreznega počitka ali sprostitve, vas to zares lahko oropa marsikatere radosti v življenju. Poleg tega pa lahko tudi hudo zbolite.

Posledice prekomernega dela so lahko debelost, alkoholizem, bolezni srca, nezgode na delovnem mestu, zasvojenost z drogami, tesnobnost,  utrujenost, depresija in številne druge s stresom povezane težave. Prekomerno delo lahko vodi celo v smrt. Glede na neko poročilo je ocenjeno, da na Japonskem zaradi prekomernega dela vsako leto umre okoli 10.000 ljudi, kar je toliko, kot jih v tej državi letno umre v prometnih nesrečah. Ta pojav, imenovan karoši, kar pomeni »smrt zaradi prekomernega dela«, pa še zdaleč ni omejen samo na Japonsko.

Bodite pozorni na naslednji modri nasvet iz Svetega pisma: »Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra.« (Pridigar 4:6) Da, nujno je biti uravnovešen. Ne dovolite si, da bi postali obsedeni s službo. Za svoje umsko, telesno in čustveno zdravje skrbite tako, da si vzamete čas za počitek in za to, da uživate v sadovih svojega dela.

»Morali bi delati, zato da živimo, ne pa živeti, zato da delamo,« pravi Andrew, mož in oče treh otrok. Če boste službo usklajevali s počitkom in prostim časom, boste lažje poskrbeli za potrebe svoje družine. To seveda ni enostavno, še posebej, ko morate plačati račune.

Usklajujte službo z družinskim življenjem

Danes so številne družine preveč zaposlene in premalo povezane. »Služba mi jemlje večino energije in za otroke mi je ostane zelo malo,« toži neka ženska iz Anglije. V Združenih državah Amerike vsakega petega anketiranega najstnika najbolj skrbi to, da »s starši ne preživi dovolj časa«. Glede na neko drugo ameriško raziskavo se pari, kjer sta oba zaposlena, med seboj pogovarjajo v povprečju le 12 minut na dan.

 Mnogi posamezniki, ki so siti čedalje večjega pritiska zaradi službe, še enkrat preiščejo svoje prioritete in naredijo spremembe. Timothy, oče dveh majhnih otrok, pravi: »Jaz sem delal nadure, žena pa je delala ob koncih tedna. Videla sva se le tu in tam. Nazadnje sva znova analizirala najino življenje in naredila spremembe v zvezi s službo. Zdaj sva veliko srečnejša.« Brian, ki dela kot trgovski poslovodja, pravi: »Ko je bil na poti drugi otrok, sem pričel iskati službo, ki bi ustrezala našim družinskim razmeram. Da bi imel boljši delovnik, sem sprejel zaposlitev, za katero letno dobim 7000 evrov manj kot za prejšnje delo, a je bilo vredno!« Melina je po rojstvu prve hčerke pustila službo. »Težko se je bilo znova navaditi na en dohodek,« se spominja. »Vendar sva z možem menila, da je bolje, če ostanem doma z Emily, kot pa da jo dava v vrtec.«

Toda treba je priznati, da si morajo mnoge družine zelo prizadevati že samo za to, da pokrijejo mesečne stroške. V nekaterih družinah ima eden od zakoncev dve službi, da se lahko prebijajo iz meseca v mesec, v drugih družinah pa delata oba zakonca in otroke pustita pri starih starših ali v vrtcu.

Morda boste našli še kakšno rešitev za usklajevanje službe z družinskimi obveznostmi. Ključno je naslednje: Ne odrecite se radostim družinskega življenja, s tem da se preveč osredotočate na službo.

Bodite prepričani, da boste bogato nagrajeni, če boste medsebojno usklajevali službo, sprostitev in družinske potrebe. V našem sklepnem članku bomo obravnavali še pomembnejši dejavnik za preprosto in uravnovešeno življenje.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Ne dovolite si, da bi postali obsedeni s službo.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra.« (Pridigar 4:6)

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Ne odrecite se radostim družinskega življenja, s tem da se preveč osredotočate na službo.

[Okvir/slika na strani 6]

DENAR ALI LAGODJE?

Nekateri strokovnjaki 20. stoletja so bili prepričani, da bo napredna tehnika ljudi osvobodila garaškega dela in jih popeljala v »dobo lagodja brez primere«.

V zgodnjih 1930-ih je profesor Julian Huxley napovedal, da v prihodnosti nikomur ne bo treba delati več kot dva dni na teden. Poslovnež Walter Gifford je izjavil, da bo tehnika »vsakomur omogočila, da bo počel, kar bo hotel [. . .], da bo imel čas razvijati umetnost življenja [ter] se ukvarjati z dejavnostmi, ki zadovoljujejo um in duha«.

Kaj pa se lahko reče glede človekove želje po gmotnih stvareh? Sociolog Henry Fairchild se je širokoustil, da bi tovarne lahko »proizvedle več dobrin, kot bi jih znali modro porabiti, s povprečnim delovnikom [. . .], ki ne bi bil daljši od štirih ur«.

Kako točna so bila ta predvidevanja? Gospodarska rast je bila v 20. in 21. stoletju zares izredna. Teoretično bi se morala zaradi tega količina dela znatno zmanjšati. Vendar kaj se je zgodilo? Pisec John de Graaf je napisal: »[Ljudje] so svojo delovno storilnost usmerili v pridobivanje več denarja – več dobrin, če vam je ljubše – ne pa v pridobivanje več časa. Enostavno povedano, kot družba smo izbrali denar namesto časa.«